Novice Tekmovanja Člansko moštvo Nogometna šola Klub Zgodovina Navijači Vijolčna banka
 
Vijoličasti bojevnik

Trud nogometašev skušamo ovrednotiti na različne načine. Vsi želijo na igrišču najboljše za uresničitev klubskih ciljev, za dodaten motiv pa poskrbi tudi posebna nagrada, namenjena najbolj srčnemu posamezniku. Akcijo smo začeli leta 2008. Med vsemi igralci, ki so vsaj na desetih ligaških tekmah v posamezni sezoni branili barve našega kluba, navijači z glasovanjem izberejo tistega, ki si z odnosom do dresa, navijačev in kluba nasploh, zasluži prestižen naziv Vijoličastega bojevnika. Prvi zmagovalec je bil Lubomir Kubica, v tej vlogi ga je nasledil Dejan Mezga, dobitnik priznanja št. 3 je postal Elvedin Džinić, izbranec št. 4 pa zdajšnji kapetan Marcos Magno Morales Tavares, ki je prestižni naziv osvojil trikrat zapored, v letih 2011, 2012 in 2013. O Vijoličastem bojevniku odločajo glasovi kupcev sezonskih vstopnic in obiskovalcev spletne strani nkmaribor.com.


2013 Marcos Magno Morales TAVARES 2012 Marcos Magno Morales TAVARES 2011 Marcos Magno Morales TAVARES

V osebnih dokumentih Marcos Magno Morales Tavares, na dresu Tavares. Za soigralce in prijatelje Tava, za vse preostale, tudi tiste, ki niso najbolj redni spremljevalci nogometnih dogajanj, pa sinonim kapetana, pravega vodje najboljšega slovenskega moštva. Tisti, ki zabija gole, niza asistence in skoraj nikdar ni poškodovan.

Mariborčankam in Mariborčanom se je Marcos ob predstavah na igrišču prikupil tudi z vselej prisotnim, nalezljivim nasmeškom. Minila bodo že štiri leta, odkar je prebivalec mesta ob Dravi. Prizna, da ob prihodu iz ciprskega Apoela niti v sanjah ni pomislil, da bi lahko ostal tako dolgo in si tukaj ustvaril dom. »Nisem vedel, kam prihajam. Slišal sem, da pred menoj v klubu še ni bilo Brazilca, a nisem potreboval veliko časa za prilagajanje. Klub je v vseh teh letih napredoval z velikimi koraki, v vseh pogledih, tekmovalno in organizacijsko. Vmes smo se hitro dogovorili za podaljšanje pogodbe, kar pove dovolj o tem, kako se počutim v Mariboru. Srečen sem, tudi moja družina se tukaj prijetno počuti. Štiri leta niso minila kar tako, veliko mi pomeni ta čas, ki sem ga preživel v Mariboru. V srcu čutim, da je to moj dom. S klubom osvajamo naslove, smo uspešni v evropskih pokalih. Zame ni dileme, vse je lepo in naj se tako nadaljuje.«
Dvomov niso imeli niti navijači, ko so se ob zadnjem glasovanju odločali, komu nameniti zaupnico pri izboru najbolj srčnega posameznika v moštvu. V doslej najbolj zaostreni konkurenci so največ glasov namenili kapetanu in Vijoličasti bojevnik 2011 je postal Marcos Tavares. »Zahvaljujem se vsem navijačem, ki so glasovali zame. Zelo sem srečen, res počaščen ob prejemu te nagrade. To mi veliko pomeni, saj sem v teh štirih letih spoznal, da navijači Maribora ljubijo svoj klub. V dobrem in slabem, ekipi na igrišču so bili v podporo tudi v trenutkih, ko nam ni šlo vse po načrtih. Zame je ta nagrada Vijoličastega bojevnika primerljiva z osvojitvijo naslova prvaka. Vedno bi rad storil vse za ekipo, za klub. Ljudje so prepoznali, kar si želim in zato si prejeto priznanje s strani navijačev štejem v posebno čast. Pri tem se ne bom ustavil. To bo zame le še dodaten motiv, da nadaljujem s trdim delom in da ob koncu sezone spet postanemo prvaki.«
Priljubljeni kapetan pravi, da bo pomnil to ljubezen navijačev tudi ob morebitnem odhodu. Toda simpatije so obojestranske, vijoličasta barva mu je zlezla pod kožo in pravi, da nas čaka še veliko lepih skupnih trenutkov. In seveda zadetkov, asistenc, bojevitih predstav Vijoličastega bojevnika 2011.
2010 Elvedin DŽINIĆ 2009 Dejan MEZGA 2008 Lubomir KUBICA
Po dveh tujcih priznanje igralcu, ki je bil do odhoda v Belgijo v klubu od majhnih nog. Elvedin Džinić, nepopustljivi borec iz obrambne vrste. Spomnimo se tekme v Ljudskem vrtu proti Hit Gorici kot enega nazornih primerov... Ob neki visoki žogi se je pognal v zrak, se je lotil atraktivno in po izbijanju treščil na tla. Posledica: izpah levega komolca. Pravzaprav blaga poškodba. Če ste videli televizijski posnetek in roko v docela nenaravnem položaju, veste zakaj. To je priljubljeni Džina. Za svoj klub z glavo v prepad, če je treba. Ko mu je zdravnik Matjaž Vogrin naravnal komolec, bi jo kar mahnil nazaj na zelenico. A so ga pametno ustavili. 
Naslednjič bi ravnal enako. »Takšen tip igralca sem. Zmeraj in povsod se borim do konca. Nesrečna poškodba je bila pač splet okoliščin, je pa res, da dam zmeraj vse od sebe. Če zmagamo, je super, če doživimo poraz, to sprejmeš, ampak zame je pomembno, da se vsako tekmo maksimalno trudim. Včasih se je pač treba zabrisat na glavo. Tako to je.«Bojevitosti, nepopustljivosti, čvrstosti navijači niso spregledali. »Nedvomno ima izbor s strani navijačev dodaten pomen. Sleherno tekmo daješ vse od sebe in se trudiš, nato pa dobiš takšno lepo priznanje. Res je posebno, ker so glasovali ljudje, ki spremljajo tekme,« je občutke strnil tretji vijoličasti bojevnik, prvi nogometaš iz domačega okolja s tem priznanjem. »Gotovo ni nepomembno in gre za nek drugačen status. Ni vseeno, kdo glasuje pri takšnih izborih. Soigralci te za tem bolj spoštujejo, cenijo tvoj trud. Med spremljanjem glasovanja se nisem obremenjeval z izborom, seveda sem pa zdaj izredno vesel.«
Brezje pri Čakovcu. Vasica na Hrvaškem, ki za večino ljudi v Mariboru in okolici ne bi imela posebnega pomena. Če jim ne bi eden izmed prebivalcev Brezja močno prirasel k srcu: Dejan Mezga. Njegovi prepoznavni prodori prinašajo igri našega moštva novo razsežnost, z obnašanjem na igrišču in odnosom do dresa pa je postal po mnenju navijačev Maribora zgled prihodnjim generacijam. Palec navzgor tribun ima vselej posebno težo. Priznanje, ki šteje dvojno.
»Izbor za Vijoličastega bojevnika mi je veliko pomenil. Štejem si v čast, da sem kot dobitnik res dragocenega priznanja nasledil mojega prijatelja Kubico,« je po ustoličenju povedal Dejan.Izbor je imel dodatno težo ob spoznanju, da je med sezono odigral le sedemnajst prvenstvenih tekem. S čim meniš, da si pobral simpatije občinstva?»Vselej sem se trudil po najboljših močeh, najbrž so ljudje prepoznali moj trud. Vmes sem doživel še neprijetno izkušnjo, ko sta se mi med tekmo zgodili veliki poškodbi. Najprej zlomljen prst, nato natrgana mišica. Zame in za vse igralce ima izbor Vijoličastega bojevnika posebno težo. Veseli me, če v takšnem tekmovanju osvojim prvo mesto. Ko dobiš tolikšno pozornost od navijačev, pa te najbrž tudi soigralci gledajo z drugačnimi očmi.« Zaradi premočne želje po igri se je včasih prehitro vračal z okrevanja na igrišče, bistvenega pomena pa je, da Dejan ohranja iste značilnosti tudi ob vsakem naslednjem nastopu. In je še vedno eden najpomembnejših članov ekipe.
Pogumno češko srce ali prvi Vijoličasti bojevnik, ki je že v prvi sezoni postal zelo priljubljen med soigralci in navijači. Nepopustljiv, vselej stoodstotno osredotočen na igro, pravi timski igralec. Nekdanji mladi češki reprezentant (član generacije, v kateri so bili Čech, Baroš, Grygera…) s sposobnostjo prilagajanja, saj je uspešno igral kot štoper ali zadnji zvezni igralec.
»Kot mlad nogometaš sem se naučil, da moraš včasih stisniti zobe. Če jih nisi, si izpadel iz ekipe. Želel sem igrati, zato sem moral kdaj tudi prezreti kakšno manjšo poškodbo. To mi je utrdilo značaj. Ne morem odnehati, če še lahko tečem. Zaradi tega so mi soigralci nadeli vzdevek žival in morda so me zato vzljubili tudi navijači,« pojasnjuje Lubomir Kubica svoje nogometno vodilo. Iz Maribora ga je pot odpeljala v Kazahstan, jesenski del letošnje sezone pa je odigral na Češkem. Pri enaintridesetih ni izgubil motiva. Pripravljen na še nekaj sezon vztrajanja v svetu profesionalnega nogometa, v katerem mu bo naš klub ostal v posebnem spominu. »Ponosen sem, da mi je bila namenjena čast postati prvi Vijoličasti bojevnik. Vedno sem se trudil po najboljših močeh, priznaval sem le zmage in se težko sprijaznil s porazi. Zahvaljujem se navijačem, ki so mi namenili to priznanje. V Mariboru sem se vedno dobro počutil, ne le na igrišču. Dovolj pove podatek, da vedno obiščem Maribor, ko se mi ponudi priložnost v času brez nogometnih obveznosti. Četudi le za dan ali dva