Novice Tekmovanja Člansko moštvo Nogometna šola Klub Zgodovina Navijači Vijolčna banka
 
Simboli

 

 
     
Eden temeljnih simbolov kluba. Prepoznavnost sodi osnovne elemente, boj za klubski grb pa med najbolj zahtevane želje navijačev. In v mariborskem primeru je odnos igralcev do grba na ustrezni ravni, vsi se zavedajo pomena in spoštujejo bogato tradicijo. Grb NK Maribor se je skozi zgodovino spreminjal, prejšnje različice so vključevale še tretjo barvo (belo) in nogometno žogo na vrhu. Ko smo se lotili grafične posodobitve, smo začeli od temeljev, pri grbu. Pri preoblikovanju v zdajšnjo podobo smo se močno naslonili na tradicijo, ki je bila ob prepoznavnosti barv naš zaveznik – iz grba smo odstranili nepotrebne elemente, pripravili dvobarven vijolično-rumen grb z integriranim imenom kluba in, kar ni za zanemariti, letnico ustanovitve, ki je do takrat spala v anonimnosti.

 
 
Dovolj je omeniti barvo in ni treba posegati po dodatnih pojasnilih. Vijoličasta barva = NK Maribor. Zdaj že prepoznavne klubske barve se v petih desetletjih niso spreminjale, stalnica je v zadnjih letih postala tudi rezervna barva klubske opreme - rumena. Odločitev za osnovno, vijoličasto barvo dresov izhaja iz zamisli prvega kapetana kluba Ota Blaznika, ki je videl nastopati nogometaše Fiorentine. Preostale barve so bile tako pogosto uporabljane za športno opremo, da so začetniki NK Maribor želeli nekaj drugačnega. In porodila se je zamisel, zakaj pa ne bi igrali v vijoličastem? Da bi uresničili namen, so sprva bele drese pred vsako tekmo vozili na barvanje. Ko so se igralci spotili, ali jih je razmočil dež, so bili vijoličasti po celem telesu. Barva se je vpila v kožo… Kmalu pa je zlezla pod kožo še navijačem in danes je vijoličasta vsem, ki jim srce bije za NK Maribor, najljubša barva.




 
     
V najtežjih trenutkih v zadnjem obdobju kluba se je bilo treba nasloniti na delo, da bi preživeli. Menjava razmišljanja, naslonitev na lasten kader in drugačen pristop do pojmovanja tradicije kluba nas je pripeljala do ideje o sloganu En klub. Ena čast. V časih, ko zaradi sanacije kluba po finančnih zmožnostih nismo uspeli konkurirati ostalim klubom v ligi, je bilo treba poudariti, da je igranje za NK Maribor častno. Energija s tribune se je skozi slogan prenesla tudi na igralno površino, mladi igralski kader se je uspešno kosal tako na domačih, kot na evropskih zelenicah, slogan se je nepričakovano zakoreninil v zavesti Mariborčanov. 


 
 
Ljudski vrt danes spet hrumi, za Maribor nam srce gori… Besedilo, ki gre hitro v uho. Mladim in manj mladim. Besedilo, napisano s srcem, kar se odraža tudi s tem, da je ostala himna tako dolgo v uporabi. Ko zadonijo prvi takti z zvočnikov na stadionu, je tudi občasnim obiskovalcem jasno, da je čas za himno NK Maribor. Zanjo je poskrbela skupina Čudežna polja. Pod besedilo in glasbo je podpisan Gorazd Elvič, kot aranžer pa Aljaž Šimek. Pesem je bila posneta v studiu RTV Slovenija – TV Maribor, na snemanju je v živo sodelovalo tudi 80 Viol. Prva izvedba himne je bila – kot se spodobi – v Ljudskem vrtu, 16. septembra 1992, pred znamenito tekmo proti Atleticu iz Madrida.