Ni bojazni za vijolièasto prihodnost. Èeprav je šlo za malonogometni turnir, so bile med nastopi v Celju opazne zadeve, ki kažejo, da se ob nadaljnjem trdem delu našim upom iz mladinskih vrst lahko obeta uspešna kariera. Pogled s tribune na bojevitost, hitrost, agresivnost in tehnièno znanje fantov iz mariborske ekipe je pomenil pravi užitek. O prikazanem dovolj pove podatek, da jim je pogosto zaploskal tudi nevtralni del, žal, maloštevilnega obèinstva.
»Èe primerjamo letošnje predstave mladincev z lanskimi, je razlika precejšnja. V enem letu so v nogometni šoli storili veliko dobrega, fantje so napredovali in so na dobri poti. S prikazanim na turnirju smo lahko zelo zadovoljni. Opazno je, da si naši mladi igralci želijo uspeha, so zelo motivirani in potrjujejo veliko nadarjenost. Namen je bil, da zaèutijo pomembnost nastopanja v èlanskem moštvu. To so dosegli, zaslužijo si pohvale za vse predstave v Celju. Za uvrstitev v finale je zmanjkalo nekaj rutine, z znanjem bi si ga gotovo zaslužili. S porazom v polfinalu so se težko sprijaznili, a so v tekmi za tretje mesto spet s pravim znaèajem opozorili nase. Èestitke vsem za prikazano,« je nastop v Golovcu ocenil Darko Milaniè, ki bo imel del celjske odprave pod neposrednim nadzorom tudi v prihodnjem pripravljalnem obdobju. »Nekateri so že pridruženi èlanski ekipi. Rešek in Topiè sta z nami ves èas, jeseni je izkušnje nabiral Krajnc. Ploj bo v prihodnje redno v èlanski družbi, izkušnje s skupnih treningov imajo tudi Lonzariè, Èrnic in Sirk. Vse fante redno spremljamo, po potrebi bodo kmalu vkljuèeni tudi ostali.«
Mitja Rešek je imel v tej mladi ekipi posebno, dvojno èast. Izbran je bil za kapetana in na rojstni dan vodil ekipo v odloèilnih dvobojih. V soboto je namreè dopolnil 20 let. »Prviè sem bil v vlogi kapetana, res velika èast. Prijetna izkušnja s trakom, ob tem pa smo še res dobro igrali. Èeprav mladi, neizkušeni, a smo pokazali, da znamo igrati nogomet kot preostali starejši prvoligaški igralci na turnirju. Lahko bi prilezli še dlje, izgubili smo zaradi pomanjkanja izkušenj, rutine, kar je bilo opazno v konènici.«
Matic Èrnic je v obeh dneh igral z velikim navdihom: »Predstavili smo se v dobri luèi. Bili smo najmlajša ekipa na turnirju, ko se pogledajo seznami vseh udeležencev. Slabše smo odigrali le prvo tekmo, potem pa stopnjevali ritem.« Kako je bilo igrati proti starejšim tekmecem? »Njihova prednost je v telesni moèi, toda s hitrostjo in agresivnostjo smo nadoknadili to pomanjkljivost. Lepo je, da smo mladinci dobili priložnost na takšnem tekmovanju. To bo zdaj vsem le še dodaten motiv za naprej, za nadaljnje trdo delo.«
Tudi Rok Sirk bo pomnil nastop v Celju kot dragoceno naložbo za prihodnost: »Vse to je ena velika izkušnja, zanimivo je bilo igrati proti starejšim. Trudili smo se po najboljših moèeh, kar dobro nam je uspevalo. Da bi dosegli še kaj veè, pa je zmanjkalo malo sreèe. Najbolj si bom zapomnil tekmo, ko smo premagali Rudar s 5:1. Mali nogomet je nepredvidljiv, Velenjèani so nato prišli do finala.«