25. julij. Eden tistih datumov, ki bi jih izbrisali iz letošnjega koledarja. Dobili smo tri točke, vendar izgubili pomembnega člana. Aleksander Rajčević je s posredovanjem med dvobojem v Domžalah ustavil napad tekmecev, žal pa staknil hujšo poškodbo. Opraviti je bilo treba rekonstrukcijo sprednje križne vezi desnega kolenskega sklepa, 28-letni branilec se je moral sprijazniti, da je jesenski del sezone zanj končan.
Reprezentančni premor smo izkoristili, da pospremimo njegov rehabilitacijsko/delovni dan. Kaj počne naš osmoljenec sezone? “Trenutno delam samo v fitnesu. Največ na kolesu in preostalih napravah, ki jih lahko uporabljam. Predpisane so mi vaje stabilizacije, da ni aktivna le operirana noga, ampak celotno telo. Zdajšnje stanje je najboljše opisati z besedami, da pripravljam nogo do te faze, da bi lahko začel s tekom. Koleno še nima stabilnosti, moram biti previden in slediti navodilom medicinske službe.”
Vprašanje, kako se igralec z 227. nastopi v vijoličastem znajde brez žoge in v vlogi gledalca naših tekem, je odveč. “Uf, to so res najtežji trenutki za športnika. Težko je opazovati dogajanja s strani, seveda pogrešam tekme, to moram priznati. Doletela me je doslej najdaljša odsotnost z igrišča, najbolj neprijetna izkušnja v dosedanji karieri. Nisem vajen sedeti na tribuni, toda moral sem se soočiti z nastalo situacijo. Misli sem usmeril k okrevanju, z željo, da se čim prej vrnem. Pot do okrevanja je še dolga, a zaenkrat poteka po načrtu. Dr. Vogrin je opravil odlično delo, vez se dobro celi. Khalid Nasif, ki nadzoruje rehabilitacijski proces, je zadovoljen z opravljenim posegom in z mojim odzivom. Ob takšnem nadaljevanju bi kmalu lahko začel s tekom, potem pride na vrsto tudi žoga.”
Kdaj pa tekme?
“Upam, da v Turčiji. Verjamem, da bom lahko z ekipo začel zimske priprave in po skupnih treningih v tistem delu, ko bomo februarja v naši turški pripravljalni bazi, odigral prvo tekmo po tem neprijetnem premoru.”
Do takrat pa bo Aleksander Rajčević med največjimi navijači moštva in najbolj zagnanimi udeleženci vadbenega procesa.
“Jasno je bilo, da smo dobra ekipa, ki ni pozabila igrati nogometa. Morali smo se pobrati po šoku ob izpadu iz Evrope, zdaj pa ekipa že dviguje formo. Tudi lani se nam je zgodilo, da smo imeli velik zaostanek za Domžalami, a smo v drugem delu sezone dokazali, da smo najboljši. Vajeni smo že tega, verjamem, da bomo ponovili lanski scenarij in se veselili po zadnjem krogu. Zaostanek ni prevelik. Upam, da bomo že pred koncem jesenskega dela zmanjšali razliko. Potem pa prevzeli vodstvo in s tem prišli na mesto, ki nam pripada. Sam bom v tem času stiskal pesti za soigralce in garal za vrnitev. Storil bom vse, da bom nared do zimskih priprav in si potem spet skušam priboriti mesto v enajsterici.”
Tukaj je še video prispevek zgodbe o trenutnem stanju našega dolgoletnega stebra obrambe...