5.7. Ko je odhajal z igrišča med dvobojem s Koprom za superpokal, ni pričakoval, da ga bo ta datum zaznamoval. Do te mere, da bo tudi sredi novembra to dan zadnje tekme, ki jo je odigral v letu 2015… Po poškodbi prav ob koncu pripravljalnega obdobja so se zanj v bistvu končali nastopi v tem letu.
“Ne morem verjeti, še zdaj ne,” pravi Welle Ndiaye, ko smo ga med reprezentančnim premorom izbrali za sogovornika tedna. Da predstavimo, kakšno je njegovo stanje. Zaradi težav s poškodbo ga namreč že štiri mesece nismo videli na igrišču.
“Da so to najtežji trenutki v karieri vsakega športnika, ni treba posebej razlagati. Res sem se dolgo boril s tem, kako se sprijazniti s prisilnim počitkom. Ne morem igrati, ne smem trenirati. Uf, grozno. Upam, da je to zadnja tovrstna izkušnja. Najtežje je, ko gledaš soigralce, ki trenirajo in igrajo, sam pa se jim ne moreš pridružiti. Ob tem pa se moraš še soočati z nenehnimi vprašanji, sporočili, kdaj boš lahko spet igral. A nimaš pravega odgovora...”
V zadnjih tednih se mu je vrnil nasmešek. Minili so dnevi terapij, Welle je znova v klubski opremi in deloma že pri številnih aktivnostih v družbi soigralcev. Kako daleč je obdobje okrevanja?
“Največ je z menoj naš kondicijski trener, Marko Borko. Poudarek je namenjen vajam za telesno moč, da lahko začnem nemoteno s treningi. Dobro se počutim, vse poteka po načrtih. Ker je premor trajal tako dolgo, ne morem reči, da je super. Ni odlično, a sem vesel. Vem, da je trdo delo edina rešitev. Čakam še na dovoljenje, da se priključim ekipi.”
Kdaj se bo vrnil tudi na igrišče, naš senegalski član zvezne vrste še ne more zatrditi. Najbolj je neučakan prav sam.
“Kmalu se vračam. Pogrešam žogo, manjkajo mi ti trenutki in vse, kar prinaša nogomet. Če ljubiš nogomet, kot ga jaz, je že vsak izpuščen trening boleč udarec.”
Medtem ko ga ni bilo, se je zgodilo nekaj sprememb. Krunoslav Jurčić ga še ni videl na delu, na igrišču, a mu je namenil vzpodbudo.
“Trener me še ni imel možnosti spoznati, le na posnetkih. Toda kot s preostalimi igralci se je veliko pogovarjal tudi z menoj. Ker obvlada italijanski jezik, je najino sporazumevanje potekalo brezhibno. Vedno je v stiku z menoj in spremlja moj napredek. Najprej moram okrevati in potem na treningih dokazati, da si zaslužim igrati. Vse je odvisno od mene,” je sporočilo nepopustljivega 25-letnika.
O preobrazbi ekipe v tem času odsotnosti pa je dodal: “Vsi smo videli, da se je spremenila. Ekipa je v dobrem stanju, z drugačnim igralnim sistemom, ki ga je hitro sprejela. Smo na pravi poti, toda delo še ni končano. Trener želi, da igralci zavzeto delajo in se razvijajo. Vztraja pri nogometu v visokem ritmu, z napadalno usmeritvijo. Rad bi bil del te zgodbe.”