Med novimi obrazi v projektu NK Maribor 2018 bo Kassim Doumbia prvi z nami in prav je, da se kot prvi predstavi. Prihod v Ljudski vrt za 27-letnega Malijca z belgijskim potnim listom ni bil neznanka. Ni pa med poletnim gostovanjem pričakoval, da se bo čez pol leta iz dežele gejzirjev preselil v mesto ob Dravi.
Na tekmah slovenskega in islandskega prvaka je pustil odličen vtis. Prav tako pa si je sam zapomnil tudi naše nogometaše.
“Najbolj št. 9, Tavaresa. Pa seveda Marka Šulerja, s katerim sem delil slačilnico v Gentu. Po tekmi sem navezal stike tudi z Marwanom Kabho, tako da poznam nekaj soigralcev. Vedno je dobrodošlo, če že poznaš okolje, kamor se seliš. Čeprav le nekaj nogometašev. Tako se prej počutiš kot doma.”
Kakšen je bil prvi odziv ob ponudbi iz Ljudskega vrta?
“Maribor? Super, grem! Nisem imel pomislekov, takoj sem sprejel ponudbo. Maribor je v zadnjih letih pridobil velik ugled v evropskem klubskem tekmovanju. Preveril sem vse podatke in dobro vem, da sem prišel k najtrofejnejšemu klubu v Sloveniji. Ob tem sem tukaj že igral, spoznal stadion, videl mesto in sem vesel, da je Maribor moja naslednja postaja.”
Mali ima nogometno tradicijo. Seydou Keita, Mahamadou Diarra, Mohamed Sissoko ali Frederic Kanoute so pri vrhu seznama številnih igralcev, ki jim je uspelo narediti odmevne karierie. Naš novi branilec je iz domovine najprej odšel v Belgijo.
“Pri osemnajstih so me na tekmi mlajših reprezentančnih selekcij opazili predstavniki Genta in preselil sem se v Belgijo. Bil sem pri Gentu, a nisem igral, ker je bil na mojem igralnem položaju Marko Šuler (smeh). Potem sem si kot posojen igralec nabiral izkušnje pri FC Brusselsu, se vrnil h Gentu in potem odšel v Waasland-Beveren. Po rednem igranju in ob izteku pogodbe sem se preselil na Islandijo, tam sem odigral precej mednarodnih tekem. Kot mlajši sem bil najprej kratek čas vratar, nato napadalec ali ofenzivni vezist. Ko so me pozneje preselili na mesto branilca, mi niso več spreminjali vloge. Je pa iz začetnega obdobja ostalo nekaj napadalnega instinkta, zato sem med sezono zabil tudi po štiri, pet golov na sezono. Ob kotih in prostih strelih pomagam napadalcem, seveda pa je primarna naloga oddelati svoje v obrambi.”
Na Islandiji je redno igral, a se iz mlade ni več prebil do članske reprezentance. Morda pa kot Marwan Kabha v Ljudskem vrtu dočaka tudi ta mejnik. Čeprav se zaveda močne konkurence in pozna nove razmere, ne skriva ambicioznosti.
“Ko igraš proti določenemu klubu, ga potem tudi več spremljaš. S Hafnarfjordurjem smo se preselili v play-off Lige Europa in izpadli proti Bragi, Maribor pa je izločil moštvo Hapoela in se uvrstil v Ligo prvakov. Tudi v skupinskem delu so se moji zdaj novi soigralci izkazali in vem, da me čaka ostra konkurenca. Ne bo lahko priti do mesta v enajsterici, ampak je treba verjeti vase. Kot nogometaš v velikem klubu moraš imeti najvišje cilje in vedno gledati naprej.”
Na terenu bojevit, zasebno pa umirjen. Zase pravi, da je družinski človek in da bo od 10.1. in prvega treninga v Ljudskem vrtu povsem osredotočen na obveznosti v vijoličastem.
“Imam dva otroka, petletnega sina in dveletno hčerko. Sem družinski človek. Rad sem doma in ob preživljanju časa z družino gledam televizijo, predvsem filme. Redko se zadržujem v lokalih, ne pijem in ne kadim. V Mariboru me bo zanimal le nogomet, vodila me bo želja, da sodelujem pri novih uspehih. Rad bi klubu pomagal do novega naslova prvaka in da bi prihodnje leto spet postali udeleženci Lige prvakov.”