Negativna serija se nadaljuje, izhoda iz krize nismo uspeli najti. Med nedeljskim dvobojem s Koprom tretji zaporedni poraz, po zadetku gostov pred odmorom je ostalo 0:1. Poskusi v končnici tekme so bili odločnejši kot v prvem polčasu, a se niso obrestovali.
“Sporočilo je zelo jasno: žal mi je, ker smo bili v prvem polčasu podrejeni. Ker smo bili kot majhne miši in ne kot levi, kar bi morali biti na svojem igrišču. Padli smo na izpitu samozavesti in poguma, v prvem polčasu smo bili brez tiste odločnosti, da vsak prevzame svoj del odgovornosti in oddela tekmo, kot bi moral. Bili smo odločnejši šele zadnjih pol ure, dvajset minut, ampak to je premalo in se ti ne obrestuje. Zaslužili smo si vsaj točko, morda tudi zmago, glede na izjemne priložnosti v drugem polčasu, toda ta prestrašenost, ki se je pojavila v prvem, je postala značilnost tekme, nas odpeljala v zaostanek, iz katerega se nismo izvlekli. Žal mi je, da našim navijačem nismo prikazali, kar od nas pričakujejo in nam počasi obračajo hrbet, a to je pričakovano. Pričakovano je, glede na naše igre, da so kritični,” je odkrito spregovoril po neprijetnem razpletu Damir Krznar, ki ob trenutnih razmerah ne dovoljuje obupovanja.
“Moramo se soočiti s kritikami in jih sprejeti kot upravičene, toda glave morajo ostati dvignjene. Ni trenutek, da povesimo glave, že v četrtek je nova tekma. Veliko smo zapravili, izgubili preveč točk, a še vedno je prvenstvo v začetni fazi. Ohraniti moramo mirno kri, le pogumni ljudje, s pozitivno miselnostjo se lahko izvlečejo iz te situacije.”
Ob delovnih bodo za dvig ekipe potrebni tudi psihološki prijemi.
“Fantje so po zadnjem sodniškem žvižgu obležali na tleh, ker so poskušali z zadnjimi atomi moči priti do preobrata. Moteče pa je, da se je odziv zgodil prepozno. Če bi tako začeli od prve minute, bi se tekma končala drugače. Zato smo šli v popolno tveganje v končnici, da zanetimo iskrico. Predvsem pa, da ljudem, ki nas spremljajo, pokažemo odziv. Večja težava kot v izgubljenih točkah je v tem, da navijači izgubljajo potrpljenje in to bi morali preprečiti. Ko pogledam mesec, dva nazaj, se ne morem otresti občutka, kako smo uspeli povsem drugače delovati med pripravami. Igrali smo hitreje, bolj učinkovito. Nismo pozabili igrati, ta ekipa zmore in zna. Je pa zdaj nastopil tisti psihološki trenutek, ki je težek in bremeni fante. Tukaj nam manjka boljši odziv. Očitno tudi sam nisem uspel na ustrezen način ekipi vliti poguma. Moramo biti odločnejši, pogumnejši, tudi v tekmah, ko ni povezave in nam ne gre. V takšnih trenutkih je treba izsiliti. Če bi verjeli, bi bilo najbrž boljše.”
Kako se pobrati po takšnem padcu in izvleči iz neprijetne situacije?
“S tem, da verjamemo v sebe. Nihče drug nas ne more izvleči iz zdajšnjega stanja kot ta slačilnica. Pomoči z nebes ne bo, vroč krompir je v naših rokah in druge izbire ni, kot da se soočimo ter ustrezno odzovemo. Moramo strniti vrste, biti tudi modrejši pri izbiri ekipe. Zdaj je trenutek, ko potrebujemo večjo mero odločnosti. Trenutek, ko potrebujemo pogumne igralce. Verjamem, da jih imamo. Samo jim je treba nameniti podporo.”