Zametki Viol segajo v leto 1989. Takrat se je skupina razgretih fantov, v glavnem osnovnošolcev, začela zbirati na jugu stadiona Ljudski vrt. Prva tekma, na kateri so navijali, je bila 2. avgusta 1989 v pokalu Maršala Tita proti Spartaku iz Subotice, ki je takrat igral v 1. jugoslovanski ligi. Takrat je bilo okrog petnajst do dvajset navijačev, starih med trinajst in štirinajst let. Skupina se je imenovala Marinci in je bila hit med takratnimi mariborskimi osnovnošolci. Fantje so navijali za NK Maribor na tekmah v medrepubliški ligi zahod. Največje število Marincev je bilo okoli štirideset, vendar pa je treba vedeti, da je takrat veliko ljubiteljev nogometa v Mariboru navijalo za različne klube v prvi jugoslovanski ligi in so zato hodili na tekme velike četverke, Olimpije in drugih klubov. NK Maribor zaradi igranja v nižji ligi enostavno ni bil dovolj zanimiv.



Z osamosvojitvijo Slovenije je NK Maribor pritegnil precejšnje število teh navijačev in tako postal po obiskanosti tekem in interesu za nogomet prvi klub v Sloveniji, precej je prehitel tudi Olimpijo. Na zadnji tekmi NK Maribora v medrepubliški ligi se je ime Marinci spremenilo v VIOLE MARIBOR. Ime Viole je namreč precej bolj povezano s klubskimi barvami in mestom samim. Navijačem so se pridružili tudi starejši člani. V prvem letu 1. slovenske lige je bilo v Sloveniji več navijaških skupin. Violam je postala stalen rival Olimpija oz. njeni navijači Green Dragonsi, ki pa se v prvem letu niso pojavljali na stadionih v večjem številu. Kljub temu so v drugem, spomladanskem delu prvenstva, tako Viole kot Dragonsi dokazali, da sta edini pravi navijaški skupini v Sloveniji. Ostale skupine iz Zagorja, Trbovelj, Izole so kaj hitro razpadle, Viole pa so se vedno bolj in bolj razvijale in postajale vedno večje ter boljše organizirane. Naredile so članske izkaznice, članov pa je bilo v prvem letu okoli osemdeset. Število je naraščalo iz leta v leto, leta 1996 je bilo okoli tristo registriranih članov, pri čemer pa je potrebno posebej poudariti, da takrat precej rednih navijačev ni iz raznih vzrokov ni bilo registriranih. Ankete, ki so bile narejene v sezoni 1992/93, so pokazale, da je bila takrat pripadnost Violam med mladimi Mariborčani odraz trenutne mode. Če bi vsi, ki so kdajkoli bili na jugu, med Violami, redno prihajali na tekme (gre za pripadnike različnih generacij), bi Viole nedvomno vsako prvenstveno tekmo, ki jo NK MARIBOR igra doma, napolnile južno tribuno Ljudskega vrta. Skozi celotno zgodovino je število Viol variiralo – največ so k zanimanju/nezanimanju pripomogli dobri/slabi rezultati kluba, je pa k odlični atmosferi na štadionu v zadnjem obdobju največ pripomogel prenovljeni Ljudski vrt. Trenutno so Viole sposobne napolniti celo južno tribuno ob velikih tekmah, drugače pa lahko govorimo o približno petsto aktivnih Violah.
Da bi naštevali vse velike – največje tekme v celotni zgodovini Viol, bi zavzelo preveč prostora, vsekakor pa ima vsako obdobje skozi 21 let zgodovine svoj vrh. Kot prvi vrhunec lahko štejemo prvi naslov državnih prvakov ko so Viole takrat pripravile največji spektakel (1.junija 1997 - na zadnji tekmi sezone 1996/97), ko je NK Maribor osvojil kot rečeno svoj prvi naslov državnega prvaka samostojne Slovenije. Viole so takrat pred 14.000 gledalci pripravile šov na visokem nivoju, saj so ob bučnem navijanju skozi vso tekmo pripravile balone in zastavice prav za vsakega gledalca na stadionu. Gledalci so nato po navodilih Viol uporabljali rekvizite, med polčasom pa se je okoli celega stadiona prižgalo okoli 300 bakel in pogled na stadion je bil veličasten.



Viole so v Sloveniji v tem času razvile svoj prepoznavni stil navijanja, kamor sodijo poleg glasnega, fanatičnega ter temperamentnega navijanja in osnovnih navijaških rekvizitov (šal, zastava, kapa, majica, dres) še razne koreografije, originalni transparenti. Na jugu je bila res prava ekipa, nastajale pa so že prve podskupine Viol. Bodisi iz posameznih »firtlov« samega mesta Maribor, bodisi mlajše organizirane podskupine, tudi ženske ekipe pod nazivom Viole girls so bile vmes, so pa gotovo Viole bile tudi ponosne na svoje člane, ki so prihajali iz praktično vseh mest, krajev in vasih širom Štajerske in Slovenije. Mnogi so še danes aktivni, in le ultra mentaliteta, ki druži vse te zveste navijače vijoličastih je »glavni krivec« da skupina napreduje na vseh področjih.

Kot vse navijaške skupine imajo tudi Viole med slovenskimi navijaškimi skupinami svoje sovražnike oz. nasprotnike, pa tudi simpatizerje. Med nasprotnike Viol spadajo v prvi vrsti Green Dragonsi - navijači Olimpije. Med nasprotnike pa sodijo tudi vse skupine, ki simpatizirajo z njimi ali pa oponašajo njihovo navijanje. To so predvsem Celjski Grofje. Med nasprotnike spadajo tudi Black Gringosi iz Murske Sobote, s katerimi so Viole v začetku imele korektne odnose. Gringosi so pokazali svoj pravi obraz na enem od gostovanj, kjer so se nedostojno vedli do dveh predstavnikov Viol, ki sta šla na gostovanje z njimi. Z drugimi skupinami v Sloveniji se Viole ne obremenjujejo, ker smatrajo, da lahko kot skupina napredujejo samo še v evropskih pokalih.


Z nastopi NK Maribora v evropskih pokalih so tudi Viole pridobile nekaj evropskih navijaških izkušenj. Prva evropska tekma je bila v Mariboru s klubom Hamrun Spartans z Malte in takrat so se Viole prvič predstavile Evropi. Na tekmi sta bila promovirana dva nova, do takrat najdaljša transparenta : MI LJUBIMO MARIBOR in pa NK MARIBOR - VIOLE. Bilo je prižganih čez 40 vulkanov in nekaj dimnih bomb. Naslednja tekma je bila v Mariboru z Atleticom iz Madrida. Na tej tekmi se je zbralo največje število Viol do takrat - okoli sedemsto. Prva večja skupina navijačev v Mariboru so bili navijači Borussie iz Dortmunda, vendar je šlo v njihovem primeru večinoma za nekoliko starejše in mirnejše navijače. Viole so si takrat pridobile prve izkušnje z navijači iz tujine.
Prvo evropsko gostovanje Viol je bilo v Romuniji, kamor je na tekmo med Mariborom in domačo Glorio Bistrito odpotovalo nekaj Viol. V isti sezoni je sledilo še gostovanje v Dortmundu, ki je bilo resnično nepozabno za približno sedemdeset članov. Najštevilčnejše je bilo gostovanje na Dunaju proti Austriji, kjer je bilo približno dvestopetdeset Viol. To gostovanje je takrat veljalo za najštevilčnejše slovensko klubsko gostovanje v Evropi. Viole so se na gostovanje odpravile tudi v Atene, kjer so z navdušenjem spremljale fanatično navijanje večdesettisoč grških navijačev. Sledila so zelo številčna gostovanja v Amsterdam in Eindhoven.



Če smo prej govorili o prvem vrhuncu, pa je drugi vrhunec skupino čakal leta 99 ob uvrstitvi Maribora v ligo prvakov. Nepozabne tekme proti Genku, Lyonu, Dinamu Kijev, Laziu, Bayeru iz Leverkusna, kakor tudi množična gostovanja pri istoimenskih klubih, je skupino dvignil tako na številčnosti, kot tudi na marketinškem področju. Kljub naslovom prvaka, pa slabe predstave v evropskih pokalih v letih ki so sledila ligi prvakov, ki niso bile na nivoju kluba, je prihajalo do velika razočaranja, s tem posledično osipa članstva v skupini, in pa tudi do prvih resnejših trenj z takratno upravo kluba. Prav na 15.obletnico skupine, ki so jo Viole vsem težavam navkljub solidno izpeljale, pa je istega leta (2004) je prišlo do večjih razhajanj znotraj same skupine, saj je en del bil »obremenjen« s politiko kluba, drugi pa je želel le izpolnjevati svoje poslanstvo – širiti idejo ultra mentalitete. Z bistveno manjšim, a bolj zvestim obiskom na jugu se je začela takoimenovana nova vijolčna pot, polna rezultatskih razočaranj, brez trofej, vmes so Viole za 2 leti izgubile tudi svojo matično tribuno (zaradi prenove štadiona), da se je 10.maja 2008 z otvoritvijo prenovljenega štadiona začel korenit dvig skupine. Z nepozabnimi koreografijami, atmosferami, v sodelovanju s skupino navijačev iz vzhoda (East side supporters – ustanovljeni leta 2006) pa so Viole maja 2009 končno dočakale nov naslov državnih prvakov. Nepozabno leto za skupino je bilo tudi leto 2010, saj so po dolgem času najzvestejši navijači vijoličastih prišli na svoj račun tudi v Evropi.


Viole pravijo, da se je njihova organizacija v vseh letih, predvsem v zadnjih zelo izboljšala, vendar pa jim še vedno manjka nekaj stvari, ki si jih želijo. Če želijo zagotoviti dobro organiziranost Viol in maksimalno dobro navijanje, morajo postaviti temelje, med katere v prvi vrsti spada prostor, kjer se navijači lahko zberejo, kjer lahko imajo sestanke, kamor lahko sprejemajo pošto in se tudi nasploh družijo.


Zavedati pa se je treba, da vse delo med Violami poteka na prostovoljni bazi in je odvisno od dobre volje vsakega člana, zato pozivajo vse, ki imajo kakršnokoli možnost in voljo pomagati Violam, naj to naredijo v dobrobit mariborskega nogometa in navijaštva. Več o njih lahko pogledate na spletni strani www.violemaribor.com ali jim pišete na naslov info@violemaribor.com