Ne gre in ne gre. Tudi zadnja tekma prve četrtine prvenstva ni privedla do zasuka, v devetem krogu četrti poraz, ki pa se razlikuje od katerega izmed prejšnjih.
Simon Rožman o poteku neprijetne vijol’čne nedelje v Ljudskem vrtu: “Dobro smo odprli tekmo, gostujoči vratar jih je držal v igri. Imeli smo nekaj super situacij, zasluženo povedli, vmes nespretno dobili gol, ko smo bili izigrani na postavljeno obrambo. Ne moremo pa mimo nerazumljive izključitve Mitrovića, zame prelomnice tekme. Šlo je za običajen dvoboj, v katerem naš igralec izbije žogo in razumljivo je, da se ob padcu, ko drsi, ne more več umakniti… To je bil odločilni trenutek, ki je odpeljal tekmo v neželeno smer. Poskušali smo potem izvleči največ, kar bi lahko, ampak preprosto smo v fazi, ko se vse obrača proti nam.”
Boj desetih proti enajstih je nato odločil tekmo.
“Gledali smo zelo soliden nogomet, potem pa se je zgodila ta dvomljiva situacija. Ni bilo druge, kot da poskušamo z blokom v srednji nizki coni narediti vse, da bi Muri omogočili čim manj prostora. Skušali smo storiti vse, da bi bili bolj kompaktni v tem defenzivnem bloku, poskušali v polprotinapadih in protinapadih najti pot do gola, potem pa bili kaznovani iz prekinitve. Treba je čestitati tekmecu za zmago, fantom nimam česa očitati.”
V želji po obračanju rezultatske krivulje navzgor se je poseglo po spremembi igralnega sistema in odločitvi o igri s tremi branilci.
“Poskušali smo z drugačno postavitvijo, glede na to, da smo prejeli veliko golov. Skušali smo ohraniti mrežo nedotaknjeno in povečati število igralcev v kazenskem prosotru, saj smo občutno preveč golov prejeli preko predložkov. Na drugi strani smo si pripravili priložnosti, a nas je ustavljal gostujoči vratar. Ne steče nam, kot bi si želeli in v določenih situacijah tudi zaslužili.”
Kako naprej?
“Glave so v tem trenutku prevroče za odgovore o tem, kaj je bilo in kaj bo. Naj bo po tekmi v ospredju komentar dogajanja na igrišču.”