December 2020: povišan utrip, zaključni del priprave filma. Januar 2021: najlepša ura zgodovine. Predstavitev filma o strasteh in občutjih. O ljubezni in strahu, o veselju in razočaranju. O nogometu in ljudeh, ki so z njim tesno povezani. 60 minut, ko smo bili priklenjeni pred majhne zaslone. Ob 60-letnici obstoja NK Maribor smo želeli poskrbeti za močno sporočilnost in pripraviti počastitev jubileja na nekoliko drugačen način. Namen je bil dosežen. S 60-minutnim dokumentarno-igranim filmom smo poslali v svet posebno sporočilo. In tudi tistim, ki niso najbolj zapriseženi navijači, prikazali pravo bistvo igre….
Jan Bilodjerič, leto pozneje. Z režiserjem filma Maribor vijol’čni o vrnitvi v to obdobje leta lani, med odštevanjem do vrhunca, premiere filma ob 60-letnici NK Maribor. Ko je bilo opravljenega veliko dela, a še vedno prisotnih tudi še nekaj pomislekov, skrbi, ali bo vse izpeljano po željah, ali se bo ves trud ustrezno obrestoval. Ob številnih izzivih, ovirah pri snemanju in izvedbi projekta glede na vse tedanje covid omejitve.
"Leto dni nazaj smo od jutra do večera presedeli v montaži, kjer smo sestavljali zgodbo filma Maribor vijolč'ni, čeprav takrat še niti nismo imeli posnetega celotnega materiala. Snemanje, ki nas je vodilo do tja, pa je bilo nekaj zares posebnega – bili smo kot v lastnem mehurčku: omejitve druženja, maske, policijska ura, vse to je za nas bilo samo neka vzporedna zgodba. In res, vsa druga snemanja so odpadala zaradi obolelih, pri nas ni zbolel nihče. Kljub tej ločenosti, smo čutili podporo mesta, zdelo se je, kot da vsi dihajo z nami in kot da je naš projekt zadnje življenje v skoraj ustavljenem mestu, obteženem z najhujšimi ukrepi. To se je poznalo tudi v filmu, ki je videti, kot bi bil posnet v nekem drugem času, ko ta virus še ni obstajal. Tako kot v filmu, je na nek način tudi vrhunec snemanja bila ‘baklada', ko smo prižgali 1000 bakel in vsak je po ogledu tega posnetka rekel, da smo ‘zažgali' mesto. Zanimivo je, da sedem minut pred začetkom s Kalvarije, zaradi goste megle, nismo videli niti prve vrste luči, ničesar. Razkadila se je v zadnjem trenutku in tako nam je tudi narava pomagala, da je ta prizor deloval še bolj veličastno – kot Mordor iz Gospodarja prstanov. Hvala vsem, ki so pri tem dogodku sodelovali. Pa seveda v enaki meri tudi tistim, ki so nas podpirali, nas spodbujali in verjeli v to neverjetno zgodbo."
Potem pa premiera, predstavitev izdelka, ki je bil deležen pozitivnih kritik in se dotaknil tudi ljudi, ki niso neposredno povezani z nogometom.
"Po premieri filma so telefoni piskali, komentarji na družbenih omrežjih deževali, ljudje so jokali, tudi sam sem bil ganjen ob odzivu, ki ga je film sprožil. Vesel sem, da smo to dali mestu in klubu – malo krajev na svetu se lahko pohvali s filmom, ki v njegovih prebivalcih zbuja tako močna čustva. V tem letu še nisem srečal Mariborčana, ki ne bi poznal filma. Običajno že iz iskrivosti, ki se pojavi v očeh ob omembi naslova Maribor vijolč’ni, vem, kakšna občutja je v ljudeh, s katerimi se pogovarjam, zbudil naš film. Z naš mislim vse nas, vse prebivalce tega mesta in tudi navijačev NK Maribor iz drugih krajev po Sloveniji, vse tiste, ki so se v zgodbi našli."
Kaj si počel po filmu, s čim se ukvarjaš trenutno?
"Kljub različnim projektom, na katerih delam, je trenutno največ moje pozornosti usmerjeno v ustvarjanje knjižne trilogije Animus, fantazijske zgodbe, od katere je za zdaj pri založbi Aljatera izšel prvi del z naslovom V svetu senc, ki je že na voljo v knjigarnah in knjižnicah. Zgodba je napisana v stilu Gospodarja prstanov ali Harry Potterja, vendar je povsem izvirna in je v njej predstavljen povsem nov fantazijski svet, ki je kar stekel na papir. Knjiga je že na prvi pogled nekaj posebnega, zgodbo pa dopolnjuje dvajset celostranskih ilustracij, zato je odlično darilo, saj je primerna za bralce od dvanajst let naprej, a po dosedanjih odzivih tudi odrasli zelo uživajo v njej. Nekoliko več informacij je na voljo tudi na uradni spletni strani knjige aljatera.com. V naslednjem letu bo izšel drugi del, ki ima delovni naslov Med svetlobo in temo."
In najpomembnejše: film ni bil enkratni dogodek. Po dobrem sodelovanju je še nekaj idej, novega zagona. Ali lahko napovemo, da bi še kakšne izmed delov bogate vijol'čne zgodovine v kakšni obliki znova videli na filmskem platnu?
"Že odkar smo zaključili s produkcijo filma Maribor vijolč'ni, se pogovarjamo o idejah, kako nadaljevati to filmsko zgodbo. Kar nekaj časa trenutek ni bil pravi, bili smo preutrujeni, preveč obremenjeni s prejšnjim projektom. Zdaj je minilo eno leto in vse skupaj lahko pogledamo z malo več distance, zato smo pred kratkim začeli z bolj oprijemljivimi temami in pogovori o nadaljnjih načrtih. Lotili smo se povsem nove smeri, ki pa je kljub temu nadaljevanje že začetega, dodelali smo ideje in postavili koncept, tako da je nova produkcija že stekla."
Je mogoče že razkriti kaj o novem projektu, nakazati, kaj nas čaka kmalu?
"Ko smo pripravljali scenarij za Maribor Vijol'čni, sem veliko časa preživel v Ljudskem vrtu, med ljudmi, ki živijo za ta klub in to mesto. Poslušal sem besedne zveze, kot so najboljši klub, najlepši stadion, najlepše mesto in v teh izjavah nikoli nisem zaznal nobenega dvoma. Tekmovalnost in rivalstvo sta na veliko višjem nivoju, kot sem ju sicer navajen, ljudje namreč gorijo za klub. Zato mislim, da moramo raziskati, kaj sploh pomeni biti najboljši in naj bo ta beseda tudi namig na vsebino prihajajočega projekta. Najboljši."