HVALA! Beseda, ki je pogosto v uporabi, a se nikdar ne obrabi. In ohranja bistvo. Po nepozabnem, s čustvi nabitem sobotnem večeru, Nogometni klub Maribor izraža zahvalo vsem, ki so sodelovali pri izvedbi sobotnega spektakla v počastitev najboljšega v zgodovini kluha in slovenske nogometne lige.
Ob ganljivih prizorih so se zarosile oči mnogim, ki so imeli čas preživljati skupne trenutke z zadnjim igralcem v vijoličastem s št. 9, a tudi tistim, ki so ga le spremljali z razdalje. Zadnje minute Marcosa Tavaresa na igrišču v Ljudskem vrtu smo pospremili v velikem številu. Prišli so nekdanji soigralci legendarnega kapetana, ki so v različnih obdobjih soustvarjali novodobno vijol’čno zgodbo o uspehu. Prijatelji iz športnih, poslovnih in verskih krogov, prijatelji ali znanci iz mesta, navijači z vseh strani. Poklon je izrazila Mestna občina Maribor s podelitvijo mestnega pečata, v nobenem primeru ni šlo za običajen dan.
Marcos Tavares je zasedel srca množic z nalezljivim nasmeškom. Z nepopustljivostjo, ki upanje spreminja v prepričanje. Sanje v resničnost. Z odločnostjo in načelnostjo, a hkrati z energijo ter toplino. Nogometaš, ki je podiral rekorde, kot da se zgodovina piše na novo. V enaki ali še večji meri pa z osebnostjo, človeškimi kvalitetami. Ne samo zaradi številk o tekmah in zadetkih je s svojo življenjsko zgodbo postal zgled mnogim generacijam. Vzornik, ki so ga med aktivno kariero spoštovali od Kopra do Lendave, od Krškega do Kranja.
Zato bi morda ob dogodku s takšno razsežnostjo v Ljudskem vrtu pričakovali še katero organizacijo, ki bi želela ovrednotiti prispevek zaslužnega člana k promociji in prepoznavnosti skupnega projekta v štirinajstih letih in pol. Seči v dlan, podeliti objem, zasnovati nekakšno obliko zahvale. Bilo je še dovolj časa za dopolnitev protokola, a so morda načrte prekrižale kakšne neodložljive obveznosti. Lahko pa tudi kakšni drugi razlogi, vendarle je šlo za soboto…
Ampak namen je ostal nespremenjen, čarobnosti trenutkom, ki smo jih doživeli, ni odvzelo.