Preverjamo stanje poškodovanih, tokrat ob pogovoru z najdlje odsotnim. Koliko časa bo še predvidoma manjkal Ažbe Jug?
“Okrevanje poteka dobro, po načrtih. Zdaj sem se že priključil vratarskim treningom, nisem pa še prisoten z ekipo ob igralnem delu, pri udarcih. Sredi septembra me tako čaka še zadnji test. Če ga bom prestal brez zapletov, bi se lahko med reprezentančnim premorom pridružil mošvu in bil v oktobru na voljo trenerju tudi za tekmovalne napore,” pojasnjuje osmoljenec leta, ki je vstopil že v peti mesec neprijetnega obdobja izven tekmovalnega ritma.
Datum, ki bi ga do poškodbe prvi izbor med vratnicama najraje izbrisal iz letošnjega koledarja, je 23. april. Nesrečen padec ob enajstmetrovki je privedel do dolgotrajne odsotnosti. Poškodovane so bile številne strukture ramenskega sklepa, potrebna je bila operacija, ki je zahtevala večmesečno okrevanje. Skušal je skrajšati čas okrevanja, a dogodkov ni šlo prehitevati.
“Razumljivo je, da bi se vsak športnik rad čim prej vrnil na igrišče. Okrevanje je potekalo brezhibno, bilo mi je omogočeno vse, kar sem potreboval. Sprva je bilo najtežje, ko so se ponavljale določene aktivnosti, vmes so me spremljale nenehne bolečine. K sreči pa ni bilo veliko kriznih trenutkov, tako da je vse šlo po predvidenem scenariju. V zadnji fazi, ko sem začel s treningi, je bilo treba najprej povrniti občutke branjenja, prav tako glede odziva ob padcih. V mojem primeru predvsem na levo stran, zaradi poškodbe levega ramena. A je očitno to ostalo zapisano v ‘sistemu’, tako da sem se hitro prilagodil.”
Po rednem branjenju je velik izziv pomenilo tudi prilagajanje na vlogo gledalca, z intenzivnim doživljanjem tekem s tribune.
“Najtežje je bilo na prvi tekmi po poškodbi, proti Kopru. Ko sva govorila s trenerjem vratarjev, sem mu rekel, Mitja, če bi bil tako nervozen na igrišču kot sem na tribuni, najbrž ne bi mogel braniti. Povsem drugače je spremljati dogajanja v vlogi gledalca, sem pa skušal biti na najboljši način v podporo fantom, s spodbujanjem v težkih trenutkih. To je moja tretja sezona v Ljudskem vrtu, začetki so bili večinoma slabi, a smo se potem uspevali dvigniti. Tokrat je nekoliko specifična situacija, a je treba vztrajati, delati naprej.”
Kot eden najizkušenejših je Ažbe tudi ob odsotnosti z igrišč pomemben člen v slačilnici.
“Vsak mora videti, kaj dela dobro in kaj narobe. Kar je napačnega, je treba popraviti. Predvsem pa mora biti močno prisotna želja. Pri tako mladem moštvu, kot ga imamo v letošnji sezoni, ne bi smel biti Maribor zadnja stopnička v karieri, ampak prva. Dejansko odskočna deska za naprej. S takšno miselnostjo lahko odigramo boljše kot v zadnjem obdobju in verjamem, da sledi bolj prijetno nadaljevanje sezone. Maribor je vajen takšnih situacij. Dovolj je izkušenj v klubu, da bo odziv na trenutno situacijo najprimernejši. Prav tako pa odziv s tribun. Zdaj je dodatnega pomena, da ohranimo pozitivno miselnost. Da nas bodo ljudje, ki pridejo na tekmo, spodbujali, da ima moštvo veliko željo po uspehu in da tako pridemo do boljših rezultatov.”