26. februar 2023. Dan, ki se bo ga nerad spominjal. In mi z njim. Tekma s Celjem v Ljudskem vrtu, 32. minuta. Padec v kazenskem prostoru brez dvoboja je izzval črnoglede slutnje, izkazalo se je, da gre za poškodbo sprednje križne vezi in notranjega meniskusa. Sledil je operativni poseg, nato je prišlo do vnetja kolenskega sklepa, kar je zahtevalo daljšo hospitalizacijo in podporno kirurško ter antibiotično terapijo. Okrevanje se je posledično podaljšalo, vendar je osmoljenec spomladanskega dela s prepoznavno nepopustljivostjo prestal tudi to neprijetno preizkušnjo.
Smo v začetku junija, kako se počuti in kako prestaja okrevanje Gregor Sikošek? “Moja trenutna baza so zdaj Terme Čatež. Počutim se dobro, opravljam terapije, ki so priprave na ponovno operacijo sprednje križne vezi zaradi zapletov, kateri so se pojavili po prvem posegu. Po predvidenem načrtu, ki ga dosledno izpolnjujem, je treba koleno čim bolj pripraviti, da bo tudi potem po operaciji vse okej. Da ne bom začel iz ‘minusa’, ampak z ničle, če se tako izrazim. Opazen je bistven napredek, dejansko iz dneva v dan se stanje izboljšuje. Ko bo koleno pripravljeno, pa bo tudi potrjen datum operacije.”
Vmesna preizkušnja je bila dvojna, tudi po psihološki plati. Ni se bilo lahko sprijazniti s tako hudo poškodbo, še manj z dogajanjem, ki je sledilo.
“Lahko zatrdim, da je šlo doslej za najhujše obdobje v mojem življenju. Zelo stresno, za telo in za glavo. Če bi se moral soočiti samo s poškodbo, bi še bilo v redu in povsem razumljivo. Zapleti, ki so se pojavili po operaciji in nato dolgi dnevi, tedni v bolnišnici, to pa je bilo najhuje…. Od takrat dalje gledam drugače na zadeve, v nogometu in življenju nasploh. Sem pozitvno naravnan, veliko sem se naučil. Ko sem bil v bolnišnici, sem pač imel veliko časa za razmislek. Včasih sem se jezil že za vsako malenkost, potem pa vidiš, zakaj se je vredno ‘živcirat’, zaradi katerih zadev pa je nesmiselno. Najbolj neprijetno je bilo tisto vmesno čakanje na rezultate. Ko gre na boljše, si vesel. Potem pa pride dan, ko gre na slabše in si poklapan. Dejansko sem šest tednov preživel v bolnišnici, zaradi vmesnega slabega počutja, boril sem se tudi z vročino. Ob tem sem precej shujšal, zdaj pa se vračam in sem le še kilogram in pol oddaljen od svoje običajne teže. Ob družini sem najbolj pogrešal domačo hrano in pa domačo kopalnico. Ko sem prišel domov, sem si najprej vzel čas za dolgo prho.”
Ves čas je bil v stikih s soigralci, z razdalje pozorno spremljal tekme in dogajanja med spomladanskim delom, ki pa se prav tako ni razpletel po nikogaršnjih željah.
“Vse skupaj sem pozorno spremljal in doživljal skupaj s soigralci, bili smo v dnevnem stiku. Žal se ni izšlo. V nogometu odločajo malenkosti, ki se tokrat žal niso obrnile v našo korist. Dejansko vsakič, ko bi lahko med sezono obrnili krivuljo dokončno navzor, se je zalomilo. Od prvih tekem se je vlekla ta negativa, z vsakim novim neuspešnim dogodkom je bilo še slabše oz. še težje. Res je težko spremljati dogajanja z razdalje, še posebej ob spoznanju, da ne moreš niti pomagati ali biti blizu. Kar je bilo, moramo zdaj odmisliti in verjamem, da v novi sezoni odpiramo novo, boljše poglavje.”
Nasmešek na obraz je vmes povrnilo priznanje za storjeno do poškodbe: uvrstitev v naj enajsterico sezone, čeprav je z igranjem moral zaključiti že v 24. krogu.
“Ena redkih spodbudnih, pozitivnih izkušenj letošnje pomladi. Hkrati pa tudi motivacija za naprej in razlog za boljšo voljo med okrevanjem. Očitno sem pokazal dovolj, čeprav sem igral manj kot drugi. Zahvaljujem se vsem, ki so glasovali zame. Šlo je za potrditev dobrih iger in naslednji cilj bo, da skušam dosežek še kdaj ponoviti. Vendar bo to v novi sezoni težko izvedljivo, saj ne vem, kdaj se bom vrnil.”
Kakšna je časovnica za naprej? V kolikšni meri je trenutno mogoče predvideti, napovedati, kdaj iz zdravstvene oskrbe in po bolnišnici, zdravilišču ter dnevih v domačem okolju znova tudi na igrišče?
“Prehitro je še govoriti o tem. Ponavadi rečejo, da mora miniti od operacije 6 do 8 mesecev. Delal bom na polno, ne morem pa z glavo skozi zid. Zavedam se, da mora preteči določeno časovno obdobje, da se vse skupaj zaceli. Zdaj sem premagal neprijetne misli, krvni testi so okej in verjamem, da se kaj podobnega ne bi smelo več ponoviti. Komaj čakam na novo operacijo in začetek pravega okrevanja. Takrat bo spoznanje boljše, ko bom vedno bližje vrnitvi. Meniskus se je zacelil, takoj bom lahko stopil na nogo in razgibaval koleno. Tista najhujša faza, ko ne smeš stopiti na nogo, je zdaj mimo in po tej plati bo okrevanje tokrat nekoliko lažje.”