Pred prvenstvenim premorom še 90 minut. V nedeljo v Celje, nato pa dva tedna mirovanja ligaškega tekmovanja. In ob selitvi igralcev na reprezentančne akcije tudi nov mejnik: Marcel Lorber je z igrami v vijoličastem med letošnjim poletjem dobil povabilo v selekcijo U21, že pri devetnajstih.

“Dosedanji trud se je obrestoval, nedvomno gre za potrditev dobrega dela. Ob tem pa mi pomeni dodaten motiv, da se še izboljšam v igri in v vseh pogledih. Priznam, da nisem pričakoval vpoklica. Še pred tremi meseci nisem bil med rednimi člani začetne enajsterice, v tem poletju pa so se zvrstile izjemne zadeve. Ponosen sem, da sem zbral prve nastope v članski konkurenci in da bom zdaj tudi preskočil stopničko višje na reprezentančni ravni. Veselim se zanimivega izziva, saj tudi v reprezentančnem dresu ne bom igral le proti svojim vrstnikom, ampak tudi proti dve leti starejšim,” ob vstopu v novo poglavje kariere poudarja Marcel Lorber.

Življenje obetavnega 19-letnika se je v nekaj tednih precej spremenilo, z ustalitvijo v začetni vijol’čni enajsterici tudi na evropskih tekmah, a se je dobro soočil z novo vlogo.
“Šlo je za zelo dobro, neprecenljivo izkušnjo. Iz tega moram izhajati, vse, kar se je dogajalo, pa mi kaže pot za naprej. Zavedam se, da so pred menoj še različni izzivi. Zelo sem hvaležen trenerju, da sem dobil priložnost. V enaki meri pa soigralcem, da mi pomagajo z nasveti in spodbujajo v trenutkih, ko mi ne gre vse po načrtih in da bi bil iz tekme v tekmo boljši. Seveda bodo še tekme, ko se bodo zgodile tudi kakšne napake, a sem povsem osredotočen in upam, da se bo razvojna pot nadaljevala na najboljši način.”

Zgodba, ki sodi med najprijetnejše ob začetku sezone 2023/24, se je začela v Rogaški Slatini. Po vmesni postaji v Kidričevem pa je Marcel z nami od poletja 2021.
“Začel sem trenirati pri petih letih, prve nogometne korake pri mlajših selekcijah sem naredil v domačem kraju. Potem je bil čas za korak naprej, iz Rogaške Slatine sem pri štirinajstih letih prestopil k Aluminiju, v Kidričevem so me lepo sprejeli in v treh letih sem pridobil koristna nova spoznanja. Nato sem prejel klic iz Ljudskega vrta, ocenil sem, da je primeren trenutek za naslednjo stopničko in po dveh sezonah mladinskih dočakal tudi prve članske nastope. Menim, da je treba iti na nogometni poti postopoma, za vse je potreben določen čas. Kariera gre v dobro smer in storil bom vse, da se bo uspešno tudi nadaljevala.”

Kot zanimivost: Marcel je v otroških letih treniral tudi judo, a bolj za sprostitev. Hitro je prevladala ljubezen do nogometa, ki jo je oče prenesel na vse tri sinove.
“Oba mlajša brata sta še zaenkrat v Rogaški Slatini. Žan, starejši izmed njiju, se je medtem že pridružil prvemu moštvu, v vlogi tretjega vratarja in pri šestnajstih pridobiva prve izkušnje v članski konkurenci. Tudi mlajši Anej, ki je star 12 let, pridno trenira. V naši družini je najbolj napadalno usmerjen in verjamem, da oba čaka svetla prihodnost,” je ob prvem daljšem intervjuju izpostavil novopečeni mladi reprezentant in študent. Iz gimnazijskih klopi se med projektom 2023/24 namreč seli tudi v študijske vode, v izbranem programu management poslovnih sistemov.

Najprej pa je v mislih in ob popolni osredotočenosti le nedeljsko gostovanje v Celju (začetek ob 17.30).
“Pričakujem trdo, zahtevno tekmo, v kateri bo potrebnega veliko teka in truda, da bi bili uspešni. Motivacije pa ne manjka. Celje je trenutno ekipa, ki je na vrhu lestvice, mi pa imamo svoje načrte. Želimo onemogočiti tekmece, priti do pozitivnega rezultata. Tekaško moramo biti uspešnejši, močnejši v dvobojih. Osvajati moramo t.i. druge žoge, tako lahko narekujemo ritem igre in verjamem, da bomo uspešni v tem namenu.”