Upali, pričakovali, a nismo dočakali. Tudi po sobotnem derbiju se ni izšlo v namenu, da bi prekinili urok Stožic in obrnili rezultatsko krivuljo. Po vmesni slabši fazi v uvodnem delu tekme nismo bili brez priložnosti, ob boljši igri v končnici je zmanjkalo tudi nekaj sreče za vsaj izenačenje…

Kakšen je trenerjev odziv po prikazanem v sobotnem večeru?
“Moramo čestitati Olimpiji, vtisi pa so mešani. Glede na potek tekme sem lahko zadovoljen z otvoritvijo, bilo je dokaj enakovredno v prvih petnajstih, dvajsetih minutah, z našim dobrim obrambnim blokom in povezanostjo. Toda po dveh, treh dolgih podajah za hrbet naše obrambe se je nerazumljivo v naše vrste naselila nervoza. Kar je tragedija in je zelo boleče, je, da smo oba gola prejeli iz prekinitev. Torej nekaj, kar veliko vadimo in sodi k pogumu ter volji, manj k tehničnemu znanju. Tukaj smo padli. Škoda, saj smo se po 2:0 dobro vrnili, imeli pri rezultatu 2:1 izjemni priložnosti, z odprtima udarcema Skuke in Repasa. Ko nisi dovolj pogumen, pa tudi nisi ustrezno nagrajen. Tega mi je najbolj žal. Morali bi biti pogumnejši, trdnejši in močnejši, potem bi proti takšni Olimpiji lahko pričakovali kaj več. Ali bi si zaslužili točko, je vredno razprave. A ko si povsem ne zaslužiš, je ne dobiš.”

Kateri so tisti najpomembnejši dejavniki, zaradi katerih se derbi ni razpletel po željah?
“Nekaj spoznanj je zelo pomembnih. Nisem opazil pomanjkanja volje, ampak poguma in odločnosti. Maribor mora biti drugače postavljen na igrišču, z bolj odločno, pokončno držo. Zato predvsem nisem zadovoljen z mentalnim odzivom moštva, ne moremo razmišljati, saj bo nekdo drug namesto mene izvlekel situacijo. Moj uvodni vtis je bil, da bomo spremljali enakovredno tekmo. To se nato pozneje v določenem delu tekme ni občutilo, smo pa bili znova nevarni v končnici. Po številu priložnosti smo bili blizu, po igri pa zagotovo ne. To je treba priznati. Najbolj pa boli, ker smo temeljito pripravili prekinitve in smo dan pred tekmo vsaj 50-krat omenili Ratnik na drugi vratnici. Potem pa Ratnik na drugi vratnici zabije gol… Ne vem, kaj bi še dodal.”

Koliko so odsotnosti poškodovanih vplivale na pripravo načrta, odločitev o začetni enajsterici?
“Ne želim izpostaviti njihove odsotnosti kot morebiten izgovor. Nedvomno bi Milec, Soudani, Jakupović in Kolar igrali, če bi bili nared za nastop. Kljub temu pa imamo dovolj igralcev, ki lahko nosijo breme. Zadovoljen sem bil z ekipo, ki je začela tekmo. Vse je bilo dobro predvideno, toda pred začetnim sodniškim žvižgom… Proti Olimpiji moraš biti zelo raznovrsten, da prideš do želenega rezultata. S trdnostjo bloka, kombinatoriko, a tudi s tranzicijo. Zaradi tega Gurerrico na krilnem položaju, da smo imeli hitrost na eni strani. Ostale zadeve so bile običajne glede odločitve o začetni enajsterici.”

Na novinarski konferenci po koncu tekme so bila trenerju namenjena različna vprašanja, tudi o strahu pred morebitno izgubo službe?
“Trener je v nevarnosti za svojo službo od trenutka, ko jo prevzame. Trenerji se ločijo med tistimi, ki so že dobili odpoved in tistimi, ki jo še bodo. V to ekipo vlagam ves svoj trud, da bi bili uspešni. O tem, ali je to dovolj, bodo odločali drugi ljudje.”

Je še dovolj energije za dvig vijol’čne čete?
“Moj zadnje besede igralcem v slačilnici pred izhodom na teren so bile, da ne glede na stanje na semaforju, ne želim v nobenem trenutku videti, da bi se predali. Ne odnehaj in ne obupaj, karkoli se zgodi, sem poudaril. S tem sem lahko zadovoljen, fantje se niso vdali v usodo. Nismo igrali dobro, to drži. Smo pa se pobrali in do zadnje sekunde verjeli, da lahko pridemo vsaj do točke. Zato bi bilo hinavsko, če bi sam obupal. Občutil bom, kdaj je čas, da se sam umaknem, če ne bom videl rešitve, vendar se v tem trenutku zagotovo ne nameravam.”

Kako naprej?
“Stanje ni dobro, tega se zavedamo. Manjka nam en dober rezultat, da obrne krivuljo navzgor. Zdaj je naš izziv, da to dosežemo. Upam in želim si, da nam bo uspelo že na naslednji tekmi ter da bomo po Kopru v vedrejšem razpoloženju," je izpostavil Damir Krznar.