Bil je eden osmoljencev tega dela sezone. Poškodoval se je v Zürichu in nato po uspešnem začetku izpustil večji del tekmovalnega obdobja. Toda Aleš Mejač je med odsotnostjo prizadevno vadil, se dodatno trudil pri pridobivanju telesne moči in se vrnil s povečano mero odločnosti. Zadnjih pet tekem je odigral v začetni enajsterici. In z vsako naslednjo preizkušnjo stopnjeval raven igre.
»Po daljši odsotnosti se forma dviguje. Veliko sem delal, nisem le poležaval, medtem ko me ni bilo na igrišču. Trud se mora obrestovati,« pojasnjuje prodorni bočni igralec, ki se je po vmesnem izpolnjevanju nalog na levi strani spet vrnil na ljubši položaj ob desni stranski črti. V Velenju je bil Mejač med najbolj podjetnimi in se pogosto priključil napadalnim akcijam. Po prekršku nad njim si je Tolimir tudi prislužil rdeči karton. Zdaj skupaj s soigralci s posebnim navdihom pričakuje derbi z Olimpijo. »Motiv je takšen, da trenerju ni treba posebej posegati po motivacijskih nagovorih. Vsak igralec je pripravljen za neizprosen boj v sredo, ob tej priložnosti pa bi povabil navijače, da se zberejo v večjem številu in nas spodbujajo pri tem namenu. Zdaj se ubadamo le s seboj. Na treningih je poudarek na tem, da odpravimo napake, ki so se vmes pojavljale. Verjamem, da bomo na zadnjih dveh tekmah pokazali, kaj zmoremo.«
Ob vrnitvi v moštvo Aleš Mejač s hitrimi prodori po desni strani spominja na najboljše čase. Ob takšnem nadaljevanju si morda lahko obeta tudi vrnitev v krog izbrancev selektorja Matjaža Keka, ki bodo prihodnje leto odpotovali na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki. »Ah, pustimo Afriko... Med okrevanjem po poškodbi sem trdo delal, predvsem na telesni pripravljenosti. Morda je tudi to pomagalo k boljšim predstavam. Bil je že čas, da prikažem takšno igro. O svetovnem prvenstvu pa ne razmišljam. Z dobrimi igrami pridejo tudi takšne zadeve, toda v ospredju je predvsem želja po dobrih rezultatih Maribora.«
En klub. Ena čast.