Nemalo nas je bilo, ki smo po srečanju s Parmo ter pred srečanjem z ajdovskim Primorjem pričakovali, da je vozel pretrgan in da je pot vijoličastih navzgor odprta, da je kriza zgodovina. Potem se je zgodilo Primorje. Navijači smo razočarani, polni skrbi, ne vemo več, kaj se dogaja. »Kaj je z našim Mariborom?«, se nas sprašuje velika večina. Utrujenost zaradi srečanja s Parmo je zagotovo olajševalna okoliščina vendar pa je tudi Primorje igralo brez 6 standardnih igralcev prvega moštva, torej razmerje sil na igrišča je bilo vsaj izenačeno, če ne že nagnjeno v našo korist. Trije sveži igralci s klopi so okrepili vijoličasto enajsterico vendar se mnogi sprašujemo ali so sploh prava alternativa? Ima Maribor sploh kakšne alternative? Kaj je z odnosom do svetega dresa? Po vseh slabih predstavah smo iskali grešnega kozla in ga našli v trenerju Matjažu Keku. Roko na srce ampak mnogi se sprašujemo ali smo ga res našli? Kaj ni morebiti možno, da smo udarili mimo? Da je ta grešni kozel nekdo drug ali jih je morda več? Čas je, da se nekaj ukrene in da se začnemo pogovarjat tudi o imenih. Saj resnica ne boli, pravijo. Dolgo spremljam mariborski nogomet, marsikaj se je v zgodovini dogajalo, klub je šel tako skozi lepe kot tudi težke čase. Verjamem, da bo posijalo sonce tudi v Ljudskem vrtu, vendar pa so ukrepi trenutno nujni. Nujni zato, ker moramo razmišljati o uvrstitvi med prvih 6 ekip, ker je NK Mariboru tam mesto in ker smo mestu in regiji, predvsem pa najzvestejšim navijačem to enostavno dolžni. In članska ekipa ima vsaj po imenih dovolj velik potencial, da lahko to tudi doseže. Ali ima karakter in srce je pa že druga zgodba. Nositi sveti dres samo zaradi cekinov, je v Mariboru žal premalo, to se igralci morajo zavedati. Če jim je to vseeno, se jim je potrebno zahvalit in jim pokazati vrata Ljudskega vrta. Vseh mogočih izgovorov je bilo v zadnjem času toliko, da marsikoga že močno bolijo ušesa. Potrpljenja med širšo publiko že zdavnaj ni več, zdaj je potrpeljenja med najzvestejšimi navijači vse ...........................