Če bi na začetku letošnje sezone nekdo napisal scenarij, ki bi bil identičen rezultatskemu dogajanju v tej sezoni, bi ga proglasili za neprištevnega. Nikoli in nikdar si kot privrženec vijoličastih nisem zamišljal, da lahko klub s tako tradicijo kot jo ima NK Maribor Pivovarna Laško pade tako nizko in tako poceni samo v enem letu zapravi svoj ugled. Najtežje je iskati krivce za nastalo situacijo vendar so to v prvi vrsti igralci sami, ki jim razen nekaterim redkim posameznikom, vijoličasta barva ne pomeni ničesar. Edini pravi pomen ima samo znesek, napisan v enem izmed členov pogodbe med klubom in igralcem ter stanje na bančnem računu. Pa igralci niso edini krivci. Krivce je treba iskati tudi v vrstah vodstva kluba, ki nikakor ni moglo zagotoviti rednih izplačil igralcem, kar je še dodatno poglabljalo rezultatsko krizo. Svoje je primaknila še stroka, ki za mlade igralce ni imela posluha in če pogledamo ekipo, s katero so vijoličasti nastopili v Šiški niti ni za pričakovati, da se bo do konca te sezone kaj spremenilo.
Navijači smo razočarani kot še nikoli. A največjo napako bi naredili, če bi zdaj še mi klubu obrnili hrbet, v kar sem prepričan, da se ne bo nikoli zgodilo. Maribor je imel in bo še naprej imel najzvestejše privržence v slovenskem nogometu. Vse ostalo pa je potrebno temeljito analizirat in potegnit zaključke, da se takšna sezona, kot je bila letošnja, več ne ponovi.
V soboto nas čaka tekma proti Muri, enemu izmed večnih rivalov. Navijači na tej tekmi ne pričakujemo dobrega rezultata, navijači na tej tekmi zahtevamo zmago in dobro igro. Kakršnakoli druga opcija sploh ne pride v poštev čeprav na koncu tudi ta zmaga ni vredna prav ničesar, razen, da navijači končno vidimo dobro predstavo ter da se nam na ta način nekoliko polepša sobotno popoldne.
Gorazd