Za nami je prvih 6 krogov prvenstva v ligi Simobil in ker sledi kar 14 - dnevni premor je mogoče čas za prvo analizo novega moštva NK Maribor Pivovarna Laško. Mogoče vam naslov ni najbolj jasen, ponazarja pa predvsem občutke simpatizerjev mariborskega prvoligaša, ki je letos pričel prvenstvo v popolnoma prenovljeni sestavi.
Vsi skupaj se zavedamo, da vsaka ekipa potrebuje svoj čas, da se uigra in da se pokažejo glavni nosilci moštva. Tudi naš novi trener Đuričić je poudarjal, da moramo biti strpni in da vsaj prvih pet krogov ne moremo pričakovati čudežev. Navijači smo to sprejeli z razumevanjem in nestrpno pričakovali pričetek prvenstva. In po prvi domači tekmi, kjer smo igrali proti ekipi Anet Kopra ter zadnji proti NK Rudarju, se je zgodil narobe svet. Po prvi smo kljub porazu, navdušeni odhajali domov, ker smo po zelo dolgem času spet gledali hitro, atraktivno, domiselno in požrtvovalno igro našega moštva. In to kljub nesrečnemu porazu, ki je bil posledica neučinkovitosti našega napada. Po tekmi z NK Rudarjem pa se je vse postavilo na glavo. Osvojili smo tri pomembne točke, vendar pravega navdušenja ni bilo. Kaj navdušenja, niti pravega zadovoljstva ni bilo čutit med prisotnimi na stadionu v Velenju.
Koga se bojijo igralci, je bilo največkrat izrečeno vprašanje, na katerega trenutno ostajamo brez odgovora. Če je nasprotnik na pol amaterska ekipa, kjer polovico nogometašev redno obiskuje službo in če to isto ekipo vseh 11 profesionalnih igralcev čaka na svoji polovici, da bi se ob morebitni napaki dokopali do kakšnega obetajočega protinapada in če vse to traja celih 90 minut, potem nekaj vsekakor ne more biti v redu. Kje je pritisk na zadnjo linijo, kje so akcije, ki bi bile morebitna osnova za gol, kje je domiselnost in atraktivnost, ki smo jo videli proti Kopru? Moj namen ni kritizirati moštva in trenerja, vendar osebno dobivam občutek, da igra postaja vse bolj šablonska, da se igralci bojijo preiti v napad, ker je prisoten strah pred prejetim zadetkom in napakami, da se igralci skrivajo pred žogo, namesto, da bi si izborili mesto, kjer bi jo lahko prejeli in nevarno prodrli proti golu. In tako pridemo v situacijo, ko naš kapetan Murko prejme v zadnjih minutah rumeni karton zaradi očitnega zavlačevanja. Če enako postopajo gostujoče ekipe v LV, kot so vijoličasti to počeli v Velenju, potem smo na tribunah vsi besni, da to ni gledališče in da je potrebno pošteno odigrati tekmo do konca.
Na treningih se dela dobro, tako zatrjuje trener in v to smo se prepričali vsi, ki občasno zaidemo v LV na treninge prvega moštva. Disciplina je velika, zahtevana odgovornost v obrambnih naloga tudi. Pogrešamo pa vsekakor kreativnost zvezne linije in nizanje priložnosti pred nasprotnikovimi vrati. Gole nam trenutno dosegajo obrambni igralci, večinoma iz prekinitev. Je nuja točkovne bere zamenjala kreativnost ......