Marko Šuler. Naš novi član, z dobrimi priporočili. Zbiralec trofej v klubu, ki zbira trofeje. Dovolj se je sprehoditi po dosedanji poti in se spomniti, da je bil trikrat državni prvak. »Dvakrat z Gorico, enkrat z Legio.« In osvajalec pokalnih lovorik, prav tako trikrat. »Uspelo mi je pri Gentu, Hapoelu in Legii.«
Za 2014 je torej predvideno nadaljevanje uspešne bere. Izkušeni obrambni nogometaš ne dvomi, da je v letošnjem prestopnem roku povlekel pravo potezo. »Zame kot igralca bo nekaj posebnega igrati za takšen klub, kot je Maribor. Predvsem v tem trenutku, ko tako uspešno igra tudi v Evropi. Spoznanje, da lahko predstavljam NK Maribor v takšnih trenutkih, mi pomeni obvezo in privilegij.«
Kateri motivi in izzivi so privedli do odločitve za prihod v Ljudski vrt?
»Ogromno jih je, predvsem športnih. Iskal sem takšen izziv in ko nekdo pokaže tolikšno mero spoštovanja do tebe, kot ga je NK Maribor, nimaš kaj razmišljati. Cilji in motivi kluba so podobni mojim. Čaka nas prijetna, lepa pomlad, a hkrati naporna. Pomembno je, da dosežemo ustrezen igralni nivo in pomagamo klubu stopiti še stopničko višje.«
Od 12.12. je marsikaj drugače, ekipa se zdaj pripravlja na otvoritev spomladanske sezone z evropsko tekmo. Kako si doživel jesensko evforijo po mariborsko?
»Zadnjo tekmo proti Wiganu sem si ogledal v živo in res užival. Uvrstitev v spomladanski del evropskega tekmovanja je ogromen uspeh, ni pa naključje. V slovenskem nogometu se dobro dela, nivo se dviguje. Bil bi vesel, če bi imeli še več gledalcev na stadionih, saj se igra zaradi njih. Kakovost prikazanega nogometa pa še zdaleč ni slaba. Maribor je seveda tukaj zgodba zase in ga je nehvaležno primerjati z ostalimi v Sloveniji, saj je na ravni boljših evropskih klubov. Zato sem se tudi odločil za prihod v Ljudski vrt, saj verjamem, da imam pred seboj še najlepša leta kariere in mi je privilegij, da jih bom preživel v Mariboru.«
Spomini na mariborsko trdnjavo so prijetni...
»Uf, vedno so bili. Ta stadion ima dušo. Užival sem kot reprezentant, prej še kot otrok ob gledanju tekem Lige prvakov leta 1999. Fenomenalni občutki... Naj se nadaljujejo še zdaj v vlogi igralca NK Maribor. Potreboval bom nekaj časa za privajanje, spoznavanje soigralcev. Je pa prednost, da večino poznam že od prej, tako da so prijetni že prvi vtisi. Hitro je bilo opazno, da je vzdušje v slačilnici dobro in da ti uspehi niso naključni.«
Na Koroškem smo že doslej imeli veliko navijačev, zdaj bomo dobili še nekaj novih.
»Telefon je zvonil ves čas od objave novice o prestopu, veliko je bilo tudi osebnih čestitk. Hitro sem še na ta način občutil, kako prepoznaven klub je Maribor. Vse skupaj le še potrjuje pravilnost poteze. Ker nikdar nisem sprejemal kratkoročnih odločitev in nerad menjam klube, si želim tukaj ostati dalj časa.«
In se v vijoličastem vrniti tudi v reprezentančno majico?
»Ta ambicija je vedno prisotna. Trenutno sem osredotočen na Maribor. Verjamem pa, da predvsem pri mojih letih, kot obrambni igralec, lahko reprezentanci še veliko dam.«
Izbral si številko štiri. S kakšnim posebnim razlogom?
»Bila je prosta, nosil sem jo tudi v reprezentanci in imam lepe spomine na igranje s to številko. Vesel sem, da je bila na voljo, čeprav ne sodim med vraževerne.«
Si že kupil kakšno vijoličasto oblačilo in se znebil zelenih?
»Povedano po pravici, nikdar nisem imel zelenih oblačil. Pač ni moja barva. Bom pa zagotovo kmalu v omaro dodal še kaj vijoličastega.«