Pred naš diktafon smo povabili hrvaškega nogometaša v svetem klubu, Dejana Mezgo.
|
|
»Nogomet sem začel igrati v Čakovcu, kot majhen otrok. Potem sem igral za drugi čakovski klub Sloga, še kot mladinec sem eno leto igral tudi pri varaždinskem Varteksu, nato sem se preselil nazaj v Čakovec k članom v drugo ligo, potem pa sem se preselil v Maribor.«
Kdo te je navdušil za igranje nogometa?
»Moj oče je včasih tudi igral nogomet. Moja hiša v Čakovcu pa je na drugi strani ceste od igrišča in tako sem kot otrok bil cele dneve na tem igrišču in tako se je nekako začela moja nogometna pot.«
Kako je prišlo do kontakta z Marjanom Pušnikom, ki te je pripeljal v naš klub?
»Moji menedžerji so slišali, da Maribor išče veznega nogometaša, nato je prišlo do kontakta med klubom in menedžerji. Niti ne vem kako se je vse skupaj natančno odvijalo, naenkrat so mi samo javili, da lahko grem na priprave Maribora v Poreču, tam sem odigral eno pripravljalno tekmo, po tej tekmi pa je prišlo do končne dogovora iz obeh smeri in podpisal se pogodbo.«
Kakšni so bili občutki so si izvedel, da se imaš priložnost preseliti v Maribor? Kakšno je bilo tvoje mišljenje o našem klubu pred prihodom?
»Zmeraj sem si želel oditi v tujino, Maribor pa sem spremljal tudi ko je igral v ligi prvakov, vedel sem, da je to najtrofejneši klub v Sloveniji. Maribor je tudi edini slovenski klub, ki sem ga spremljal z velikim spoštovanjem.«
Nisi imel nikakršnih zadržkov za prihod v slovensko ligo, glede na to, da ta liga ni ravno najmočnejša?
»Ne nikakor. Vedel sem, da ima Maribor izjemne navijače, veliko se tudi pri nas sliši o Violah, tako, da sem o Mariboru že prej imel izjemno visoko mnenje.«
Kakšen je bil odziv družine in prijateljev, ko si jim povedal, da se seliš v Slovenijo?
»Vsi so me močno podpirali, saj so vedeli, da želim igrati v prvi ligi, saj sem dotlej igral s Čakovcem v drugi ligi, verjel sem, da lahko igram na tem nivoju zato sem prišel v Maribor in to je najbolje kar sem lahko naredil.«
Ko si še igral pri Varteksu si bil nekaj časa njihov najboljši nogometaš. Zakaj nisi ostal kar tam?
»Ja, na nekem močnem turnirju sem bil tudi najboljši strelec, vendar na koncu več kar naenkrat nisem dobil priložnosti za igro, ne vem zakaj, pa tudi nočem vedeti. Želel sem igrati, zato sem odšel potem v drugo Hrvaško ligo, ki je kar precej močna. Po pol leta igranja v tej ligi, sem že postal kapetan svoje ekipe, kljub temu,da je bilo v ekipi dosti starejših nogometašev.«
Sedaj si v Mariboru že eno leto in pol. Kako se počutiš, kakšno se ti zdi mesto, ljudje?
»Vse je super. Vidi se, je to nogometno mesto, kar mi je zelo všeč. Ljudje so prijazni, spremljajo nogomet, tako, da se super počutim. Mesto je zares prelepo ni preveliko, ni premajhno. Zares mi odgovarja tukaj. Do zdaj na žalost nismo imeli nekih dobrih rezultatov, kar me je malo motilo, vendar zdaj nam gre precej bolje in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje.«
Kako pogosto hodiš domov na obisk, k staršem?
»Moji starši že 15 let živijo na Dunaju. Doma v Čakovcu pa imam sestro in babico. Obiskujem pa ju različno. Včasih na dva tedna, včasih na en mesec. To ni ravno neka težava saj je Čakovec blizu Maribora, imam dobro ure vožnje, tako, da se vidimo precej pogosto.«
Te hodijo tudi tvoji prijatelji vzpodbujati na tekme Maribora iz Hrvaške?
»Ja, vsi hodijo. Veliko spremljajo naše tekme.«
Tebe kot hrvaškega nogometaša so mnogi želeli primerjati s tvojim rojakom, ki je ob prihodu v Maribor igral na enakem položaju kot ti, Stipetom Balajićem. Njegovo številko je klub tudi upokojil, zaradi izjemno srčnih nastopov za vijoličasto majico. Si se ti sposoben približati njegovi slavi in srčnosti v vijoličasti majici?
»On je zares dal ogromno temu klubu. Mislim, da potrebujem še ogromno časa, da bi se približal njegovim uspehom. Glede srčnosti pa ni težav. Zagotavljam, da je na enakem mestu kot njegovo.«
S kom od soigralcev se največ družiš?
»Družim se z vsemi. Smo res dobra klapa.«
|
|
»Ta tekma mi je do zdaj najbolj ostala v spominu. Ne vem, kaj se je takrat dogajalo. Pred tekmo smo vse naredili za uspeh, tudi v karanteno smo šli dan pred tekmo. Enostavno nam ni nič uspevalo takrat. To je bila zares neka čudna tekma in mislim, da jo je Koper zmagal zasluženo, saj mi enostavno nismo bili »tapravi«, pa saj tudi oni niso ravno blesteli, ampak ravno dovolj, da so nas na koncu premagali.«
Zdaj je v klubu legenda slovenskega nogometa Zlatko Zahovič. Kako ste to občutili igralci? Kakšno je vzdušje v slačilnici ko je on prisoten?
»Vsi ga poznamo še iz preteklosti, ko še je igral nogomet. Vidi se, da je zares velik nogometaš in velik človek. Zares je veliko prinesel v klub, v prihodnosti se bo še bolje videlo njegovo dobro delo, tudi konkurenca za igranje v prvi postavi je sedaj precej večja, kar je zelo pozitivno. Sedaj se moramo vsi še toliko bolj potrudili na treningih, da bomo zaigrali na tekmi. To je bila težava v Mariboru v preteklosti, da ni bilo močne konkurence, vendar se je s prihodom Zahoviča to spremenilo.«
Pridružilo se vam je nekaj starejših nogometašev, ki so prinesli v ekipo določene izkušnje. Verjetno je tudi to precej pomemben faktor za dobre rezultate?
»Zagotovo. Potrebovali smo izkušene nogometaše, ki smo jih sedaj dobili z Niltonom, Pavlovičem in Filekovičem. Ravno to smo potrebovali.«
V ekipi ste štirje tuji nogometaši. Med zimskim premorom smo imeli občutek, da boš vlogo četrtega tujca nosil ti, vendar, ko si dobil priložnost za igro, si jo močno izkoristil in se prebil v prvo enajsterico moštva. Kakšen je bil občutek, ko na začetku nisi bil v prvem planu trenerja za prvo ekipo? Je bilo težko, ko že na prvi spomladanski tekmi v Kopru nisi dobil priložnosti?
»Bilo je težko, saj sem že na pripravah vedel, da bom imel status četrtega tujca, saj sem bil tudi najmlajši izmed vseh tujcev, ampak sem verjel v svoje sposobnosti in, da lahko igram v prvi postavi. Zato sem tudi veliko treniral, saj sem vedel, da bom enkrat zagotovo dobil priložnost za dokazovanje. Ta je prišla na tekmi proti Livarju, katero sem kot kaže dobro izkoristil in sem ostal v prvi postavi.«
Tekmo proti Livarju zares odigral dobro. Bi lahko prišlo do nejevolje, če te trener kljub vsemu ne bi uvrsti v ekipo za naslednje tekme?
»Ne, do nejevolje zagotovo ne bi prišlo, ampak občutek, da nisi v ekipi zagotovo ni prijeten. Ni prijetno, ko trener ne računa na tvoje usluge, vendar karkoli bi se zgodilo, bi še naprej dajal vse od sebe na treningih in čakal na novo priložnost.«
Tvoja pogodba velja do konca naslednje sezone. Si želiš pogodbo podaljšati? Je že prišlo do kakšnih pogovorov?
»Nič se še nismo pogovarjali na to temo, vendar si v Mariboru želim ostati še naprej, kajti sam pri sebi čutim, da moram temu klubu še veliko dati.«
Domače tekme igrate na Ptuju. Predstavlja to kakšno težavo?
»Seveda je to nekakšna težava, kajti zagotovo je najlepše igrati v Ljudskem vrtu, ampak o tem ne smemo razmišljati, zmeraj moramo igrati na zmago, ne glede na to, kje igramo. Mi moramo razmišljati samo o svoji igri. Mislim, da je ta ekipa sposobna biti najboljša v ligi, na žalost smo si v preteklosti priigrali velik zaostanek, zato moramo misliti samo o sebi in popraviti napake, ki smo jih počeli v preteklosti.«
Čaka nas polfinale pokala, tukaj mnogi vidimo priložnost, za preboj v Evropske pokale.
»V pokalu mislim, da imamo velike možnosti za končno zmago, saj igramo v dobri formi, tudi vzdušje v ekipi je izjemno dobro.«
Prosim te, da še dve tri besede nameniš vašim zvestim navijačem.
»Rekel bi samo naj ostanejo takšni kot so, saj so takšni najboljši.«
Dejan hvala za ta pogovor.