23.2.2019 je vpisan kot nov vijol’čni mejnik. Dobili smo novo ime na seznamu nogometašev, ki so oblekli dres svetega kluba. Po vmesnem nabiranju izkušenj v članski konkurenci med pripravljalnimi preizkušnjami je Nino Žugelj dočakal tudi debitantski nastop na uradni tekmi. Z vstopom v igro pred 10.600 gledalci.
“Hvala trenerju, vsem v klubu. To je nekaj nepozabnega in si bom zapomnil do konca življenja. O tem, da bi zaigral pred polnimi tribunami Ljudskega vrta, sem sanjal že kot otrok, ko sem kot navijač Maribora hodil na tekme. Škoda, da nismo zmagali, zmanjkala nam je kakšna natančnejša zadnja podaja do boljšega zaključka in preobrata, ki bi si ga zaslužili, tako da ne morem govoriti o popolnih občutkih. Zagotovo pa trenutka, ko sem prvič dobil priložnost na članski tekmi za NK Maribor, ne bom nikdar pozabil,” o posebnem doživetju ognjenega krsta obetavni 18-letnik, ki je z nami od poletja 2016.
Prišel je iz Dravograda, že v prvi sezoni prispeval delež k naslovu prvaka selekcije U-17, v naslednji pa postal še prvak z U-19. V spomladanskem delu projekta 2018/19 še ima pravico nastopa za mladince, trenutni izkupiček v 1. SML & SKL je 57 tekem, 18 golov. Vijol’čna razvojna pot je doslej prinesla tudi evropske dvoboje: v mladinski Ligi prvakov 2017 je zbral vseh 6 nastopov proti Liverpoolu, Sevilli in Spartaku, prejšnjo jesen pa odigral oba kvalifikacijska obračuna v Uefa Youth League in tudi zatresel mrežo Sigme iz Olomouca na prvi tekmi na Češkem. S člani je oddelal že lanske zimske priprave in šel zraven tudi v Turčijo, letos pa naredil nov korak naprej.
Ali lahko izpiše zgodbo z naslovom 2017 prvak s kadeti, 2018 z mladinci, 2019 s člani?
“Nisem si predstavljal, da je mogoče doseči nekaj takšnega. Zdaj pa je velika možnost, da se zgodi. In mislim tudi, da se bo zgodilo. Moštvo ima kvaliteto, velik potencial in verjamem, da lahko ostane na vrhu do konca prvenstva. Seveda bom vesel vsake naslednje priložnosti v članskem moštvu, a bom verjetno zbiral tudi dragocene igralne minute v mladinski ligi. Vesel sem, da sem ves ta čas v Ljudskem vrtu imel izjemne pogoje za razvoj. Tukaj je na voljo vse, kar potrebuje mladi nogometaš in kar si lahko le želi. Delo z odličnimi trenerji, tudi možnost individualnih treningov za lažje prilagajanje na članski nogomet, ko so dvoboji zahtevnejši, igra hitrejša in je treba hitreje razmišljati. Z letnikoma 2000 in 2001 imamo odlično generacijo, kar se je potrdilo tudi z osvojenima naslovoma prvaka.”
Nino Žugelj (186 cm, 76 kg) se najboljše znajde v vlogi ofenzivnega vezista ali krilnega napadalca, kot vzornika iz otroških let izpostavlja dva posameznika.
“Steven Gerrard in Fernando Torres. Takrat sem doma navijal za Maribor, iz tujine pa najraje spremljal tekme Liverpoola.”
Da se bo odločil za nogomet, je bilo jasno že v otroških letih.
“Pri štirih, petih letih. Najprej sem igral z očetom in potem s prijatelji, vsako popoldne. Pri sedmih sem začel s treningi v domačem Slovenj Gradcu, kot 11-letnika me je Marijan Pušnik povabil v Dravograd, ki je imel tedaj boljše pogoje za nadaljnji razvoj. Ko pa sem pred tremi leti dobil klic Milana Đuričića, tedanjega vodje nogometne šole v Mariboru, se je začela najlepša, vijol’čna zgodba.”
Vijol’čna zavest je bila v domu Žugljevih vedno močno prisotna, iz več razlogov.
“Čeprav je v Slovenj Gradcu morda več pristašev Olimpije, pri nas doma nikdar ni bilo dileme. Samo Maribor! Moj oče in Marko Šuler sta bratranca, tudi po njegovi zaslugi sem se še dodatno navdušil nad nogometom. Hodil sem ga gledat na največje klubske in reprezentančne tekme. Ko smo bili na tekmah Maribora, je poslušanje himne Lige prvakov, ob fenomenalnem ozračju na stadionu pomenilo nekaj izjemnega.”
Manj kot 5 let pozneje je tudi sam dočakal magično moč polnih tribun Ljudskega vrta. Sobotna izkušnja pa ga, poudarja, ne bo spremenila. Kot zrel najstnik ostaja in pri zastavljenih ciljih.
“Prejel sem veliko čestitk, doma so ponosni, sorodniki in prijatelji so veseli zame, a ostajam na trdnih tleh. Adrenalin je bil prisoten še nekaj časa po tekmi, potem pa je šlo vse normalno naprej. Čaka me nadaljnje dokazovanje, na vsakem treningu. Ob številnih aktivnostih, v klubu in reprezentanci, je to sicer nekoliko težje, vendar ne zanemarjam šolskih obveznosti. Potrudil se bom, da uspešno zaključim tudi četrti letnik na srednji gradbeni šoli. Pri nadaljnjem nogometnem razvoju pa grem po dosedanji poti, korak po korak. Poleg trenerja, vseh v strokovnem štabu so nam mladim v veliko pomoč starejši soigralci, ki nas usmerjajo s koristnimi nasveti, spodbujajo k pravilnemu razmišljanju in napredku. Igrali so velike tekme, klubske in reprezentančne na visokem nivoju, pred polnimi stadioni, tako da se lahko vsi skupaj veliko naučimo.”