Vijol’čna sobota, v vseh pogledih. Z atraktivnostjo in učinkovitostjo. Visoke zmage proti Domžalčanom niso pogost pojav. Kdaj smo jih nazadnje premagali s tremi goli razlike, je treba pogledati daleč nazaj. 4:1 je bilo 15.10.2011, toda v Domžalah. Zadnja zmaga s +3 iz Ljudskega vrta sega v leto 2008, 18.10. smo slavili s 3:0. Rekord pa ostaja iz 15.8.1998 (4:0).
Darko Milanič po odlični sobotni predstavi: “Temelje, ki smo jih postavili v prejšnjih dveh krogih z dvema minimalnima zmagama, smo nadgradili. Ohranili smo osnovo, v kateri smo bili kompaktni, pripravljeni oddelati in smo se zavedali na kakšen način lahko pridemo do zmage. Ko smo se iz te organizirane postavitve šli v protinapade, je bilo lepo videti, kako so fantje kombinirali, iskali rešitve, bili razigrani.”
Aplavzi s tribun med in po tekmi so povedali vse, trener se je pridružil čestitkam.
“Zelo sem zadovoljen. Ne samo zaradi visoke zmage, ampak tudi in predvsem zaradi tega, ker so vsi brez kakršnihkoli težav, brez muke oddelali tekmo, z veliko gibanja napadalno usmerjenega dela moštva, zvezne vrste. Ves čas smo bili blizu nasprotniku, spustili smo se nižje, ko se je bilo treba spustiti. Vmes smo jim tudi pustili posest, iz katere niso bili pretirano nevarni. Tako da celotna ocena je odlična.”
Po obdobju z devetimi zmagami v enajstih krogih, novi seriji treh zaporednih zdaj prekinitev prvenstva. Zadnja pred zaključkom jesenskega dela.
“Z lahkoto in z veseljem bi nadaljevali, imeli še več tekem. Zdaj je pred nami premor, ki ga bomo izkoristili za dober jesenski finiš, ki ga bo treba oddelati z veliko mero energije. Takšne tekme, kot je bila ta, se ne bodo vedno dogajale. Igrišča bodo težja, nasprotniki bodo bolj obrambno usmerjeni. Ne bomo mogli preslikati tega za vnaprej, zato ostaja najpomembnejša osnova, ki smo jo postavili v zadnjem obdobju. Pri štirih doseženih golih in številnih lepih akcijah je vse pozitivno, toda vmes je bilo treba pokazati kompaktno branjenje in opraviti tudi veliko umazanega dela. Najbolj me veseli, da prav vsi garajo za moštvo in s to popotnico gremo naprej.”