Še uradno slovo od našega dolgoletnega člana. Po sklenitvi dogovora je namreč takoj odpotoval v Belgijo, podpisal pogodbo z novim klubom in se priključil soigralcem na pripravah na Malti. Po vrnitvi s sredozemskega otoka pa je prišel v Maribor po osebne stvari in se poslovit od dosedanjega kluba. Dino Hotić je po osmih letih in pol zapustil Ljudski vrt. Po posebni, čustveni zgodbi. Nogometno in življenjsko.
“Res se je bilo kar težko posloviti. V Mariboru sem bil osem let in pol, doživel veliko lepih trenutkov. Hvaležen sem klubu, da sem bil te zgodbe. Prav tako sem hvaležen vsakemu posamezniku v klubu, ki mi je pomagal na naši skupni poti, da postanem, kar sem. Ne najdem besed, kako naj se zahvalim in oddolžim za usmerjanje, podporo. Ne samo po nogometni, tudi po človeški plati. Prav tako ne morem mimo navijačev, ki so bili ves čas izjemni in so mi pomenili veliko podporo. Hvala vsem!”
So odhodi in je odhod drugačne vrste. Pisal se je 13.8.2011, ko je novi član moštva Cercle Brugge prvič oblekel vijoličasti dres na tekmi kadetske lige proti Bravu in izpisal vijol’čno zgodbo od fanta, ki še ni dopolnil 16 let, skozi mlajše selekcije, posoji v Veržej in Krško do št. 10 ter enega najpomembnejših igralcev v moštvu, ki je sodeloval pri petih naslovih državnega prvaka, uvrstitvi v Ligo prvakov 2017 in pri eni osvojitvi pokalne trofeje. Dino Hotić tudi kot navdih za predstavnike naslednjih generacij.
“Prišel sem kot mladoletnik in začel novo, povsem drugačno življenje. Začel sem živeti sam, se moral prilagoditi na novo okolje. Tukaj sem naredil velike korake, se uveljavil na igrišču, si ustvaril družino. Zato mi bo Maribor vedno v srcu in ostaja tudi zelo verjetna opcija za življenje po karieri. Spoznal sem, da ne smeš brezglavo riniti v tujino, če še ni čas za to. Moraš dozoreti kot športnik, kot oseba in potem začutiš, kdaj je primeren trenutek za odhod. Trdo delo, treningi, uživanje v tistih trenutkih, ko si na igrišču. To je prava pot.”
Kaj izpostaviti med številnimi čudovitimi trenutki v vijoličastem?
“Vse naslove prvaka, pri katerih sem sodeloval. In predvsem Ligo prvakov. Kot največji dosežek si štejem, da smo se uvrstili med evropsko elito in da sem tudi sam prispeval delež k nepozabnemu uspehu ter igral tekme skupinskega dela. Zdaj pa je čas za nov izziv in sem vesel, da sem z igrami v Mariboru prišel do te priložnosti, da se lahko preizkusim v tujini.”
V prihodnje ne bo več z nami na igrišču, bo pa z mislimi. Dobili smo novega navijača v Belgiji.
“Enkrat Viola, vedno viola! To niso le prazne besede. Še se bomo videvali, prišel bom pogledat tudi kakšno tekmo, ko bo konec obveznosti v Belgiji. S punco in sinom bomo spremljali vse, kar se dogaja v Ljudskem vrtu. Maja verjamem, da bo Maribor spet prvak! O tem sem trdno prepričan. Ekipa je najboljša v Sloveniji in tudi ob slovesu sem fantom v slačilnici dejal, da bodo pomlad končali na vhu. Kamor tudi sodijo. Sam pa bom storil vse, da se hitro privadim na nove zahteve. Odlično so me sprejeli v novem klubu, storil bom vse, da izpolnim klubske cilje in da bo moja zgodba uspešna tudi v Belgiji.”