Zadnji aprilski teden. Z upanjem, da je tudi eden tistih v zaključni fazi obdobja brez skupnih treningov, brez nogometa. Vadba v Ljudskem vrtu še ni mogoča, z nestrpnostjo pa čakamo naslednje informacije. In navodila, kako naprej.
Mitja Viler o trenutnem stanju, ko bi po tednih individualne vadbe najboljšo novico pomenil klic iz Ljudskega vrta. S povabilom na trening...
»Psihološko je težko, to je največji problem. Toliko treningov smo že oddelali, pa še ne vemo, kako in kaj. Preveč je negotovosti. Pozimi je drugače, ko imaš okviren datum začetka priprav in stopnjuješ aktivnosti do skupnega začetka. Ko treniraš sam, razumljivo nimaš tistega pravega občutka. Ob samostojnem teku greš težje čez tisto zgornjo mejo. Ko imaš dober dan, s pravo 'dnevno formo', iztisneš iz sebe dodatne moči. Ker pa ne veš točnega datuma, ni lahko oddelati tega vmesnega obdobja. Ko so se vmes pojavljale nekatere informacije o možnih terminih in scenarijih nadaljevanja sezone, avtomatično takoj dvigneš ritem. A še vedno ne vemo nič konkretnega, tako da gre ob trenutni situaciji kar za svojevrstno igro živcev. Ko vidiš, da v mnogih državah okoli nas že trenirajo, je še nekoliko težje.«
Ob vrnitvi na igrišče bo moštvo dočakal nov trener, Sergej Jakirović.
»Kar redno spremljam hrvaško ligo, zato sem pridobil mnenje o njemu. Srečali smo se na dveh vmesnih pripravljalnih tekmah v Ljudskem vrtu, spomnim se ga tudi z izobraževanja, ko je bil tukaj na strokovni praksi in spremljal naše treninge. Ker je Sergej Jakirović prav v tistem poletju prevzel Gorico, sem potem še bolj pozorno spremljal dogajanja in njihove tekme. Prihod novega trenerja bo nedvomno pozitivna novica, psihološka spodbuda za moštvo. Ob teh individualnih treningih je vmesna klubska objava prinesla dodaten motiv, vsak si želi priti ustrezno pripravljen na začetek skupnih aktivnosti. Težko bo po takšnem obdobju takoj na polno, glava bo v tem primeru zelo pomembna. Po takšnem premoru se ne smemo takoj zagnati, čeprav bo, razumljivo, želja, da se pokažeš trenerju, vlekla v druge smernice.«
Po čem si boš najbolj zapomnil obdobje karantene, ki se je zavlekla dlje, kot je sprva kazalo?
»Po odvajanju od telefona in televizije (smeh). Ob izpolnjevanju programa vadbe, ki ga dobivamo od trenerjev in ga moramo opraviti, je čas popolnoma posvečen družini. V preostanku dneva berem knjige in izpolnjujem križanke. Vmes pa smo v stikih s s strokovnim štabom in soigralci. Ker imamo dovolj časa, vsak naredi doma še kaj dodatnega zase. Imeli pa smo kar precej sreče tudi z vremenom, tako da je bilo lažje prestati pretekle tedne.«
Kaj prinašajo naslednji, bo predvidoma znano po prvomajskih praznikih.
»Vsi razmišljamo le o pozitivnem scenariju. Najprej, da se vrnemo na igrišče, na trening in potem, da bomo nadaljevali s sezono. Ko bo pred nami 11 tekem, bo vse mogoče. Prav vse. Tudi drugim moštvom se ne bo lahko vrniti v tekmovalni ritem, upoštevati bo treba tudi psihološke zadeve, nekaterim igralcem potečejo pogodbe. Prisotne je precej negotovosti, trenutno lahko rečemo, da je več vprašanj kot odgovorov glede nogometa. Informacij je veliko, upam, da bo obveljala tista, da se kmalu vidimo s soigralci na terenu. Da si lahko obujemo 'kopačke', spoznamo trenerja in skrajšamo prilagajanje. Oddelati moramo svoje in čakati, drugače ne gre. Bo pa čez poletje vroče, v vseh pogledih.«