Novice Tekmovanja Člansko moštvo Nogometna šola Klub Zgodovina Navijači Novinarsko središče
Intervju
Intervju: Aleksander Rajčević
Izbral sem pravo pot





To je bil moj najdaljši intervju, je dejal po koncu snemanja. Mladenič, ki nikdar ne sili v ospredje, ni pogosto v medijih. Rajče, kot ga kličejo prijatelji, kariero gradi tiho, skromno, toda prispevek na igrišču je velik. Takoj po prihodu iz Kopra je odločno zavzel mesto v ekipi in s prepričljivimi igrami v jesenskem delu sezone pobral simpatije armade mariborskih navijačev. Med pripravami na Madeiri smo si vzeli čas, da za bralce klubske spletne strani v obširnejši obliki spregovori najstarejši član štoperske vrste. Spomladi bo najizkušenejši med njimi, čeprav nima več kot 24 let...
Intervju je tokrat nastal v nekoliko drugačnem okolju. Si že bil kdaj na Portugalskem?
»Ne, gre za povsem novo izkušnjo. Prihod na Madeiro je zame prvi obisk Portugalske. Če jo je kdo prej omenil, je bila prva misel, da gre za lepo, prijetno državo. Med našim dosedanjim bivanjem na lepem portugalskem otoku sem se prepričal, da to drži.«


Tudi brez Vilerja ne bom zamujal


Prvi vtisi igralcev so zelo dobri, Madeira je postala priljubljena baza.
»Vse je super. Vreme nam ugaja, pogoji za delo so odlični. Tudi hrana, nisem pričakoval, da bo vse tako okusno pripravljeno. Čeprav ne sodim med izbirčne, še posebej pri hrani. Se potrudim jesti kar vse.«
Turističnega dela otoka na hribu nad Funchalom ne spoznavamo. Dogajanje je pestro, aktivnosti potekajo dvakrat dnevno. Kaj počneš v prostem času, ki je na voljo po večerji oz. pred spanjem?
»Vajeni smo že tega ritma v pripravljalnem obdobju. Po kosilu zaspiš in je že na vrsti naslednji trening. Zvečer pa se v prostem času priklopimo na internet, odlično je, da povezave v našem kampu delujejo nemoteno. Največ sem v stiku s punco in starši. Pomenimo se, kaj se dogaja, jim povem, kako je bilo na naši tekmi. Igramo tudi biljard v skupni sobi ali si ogledamo prenos kakšne tekme portugalske lige, ki jih na tukajšnjih televizijskih programih ne manjka. Potem pa spat, da smo pri močeh za dopoldanski trening.«
Kako se obnaša sostanovalec Mitja Viler? Vmes mora na reprezentančno pot v Albanijo, nekaj časa boš sam v sobi. Pomeni to nevarnost morebitne zamude na skupni zajtrk?
»'Cimer' je zelo dober, z njim ni nobenih težav. Ujela sva se že med skupnim igranjem v Kopru, tako da zdaj le nadgrajujeva dobro sodelovanje (smeh). Rulo bo vmes odpotoval na reprezentančno akcijo, vsi smo veseli zanj, da je dobil prvo povabilo selektorja Matjaža Keka. Zamujal pa kljub njegovi odsotnosti ne bom, si že zdaj vsak večer nastavim budilko, da zjutraj ne zaspim (smeh).«


Maribor mi je hitro postal všeč


Kako se sicer počuti Primorec med druščino v vijoličastem in nasploh na Štajerskem?
»Odlično. Res sem se hitro privadil na mesto, klub, soigralce. Ob prihodu na Štajersko so mi pomagali Volaš, Mertelj, Plut, Mejač, s katerimi sem skupaj igral v Kopru, tako da sem se lažje znašel v novem okolju. Sprva smo imeli naporne treninge in ni bilo časa za spoznavanje mesta, potem pa sem si že uspel ogledati nekaj mariborskih znamenitosti.«
Če bi te zdaj, po nekajmesečnem bivanju na drugem koncu države, izbrali za vodiča tujih obiskovalcev po mestu ob Dravi, bi jih peljal …?
»V restavracijo Novi svet, to nam je najprej pokazal Volaš, da smo vedeli, kam lahko gremo jest (smeh). Če bi bili zainteresirani za ogled kakšnega filma v kinu, bi jih odpeljal v Kolosej. Na tortico pa pod Pohorje. Pokazati bi znal tudi del mesta ob Dravi. Maribor mi je hitro postal všeč, razdalje niso velike in prometna povezava ni zapletena. Hitro sem se privadil na vse, tudi pot iz stanovanja na Pobrežju do stadiona Ljudski vrt ni zahtevna.«
Težji del sezone pomeni zdajšnje obdobje, ko se postavljajo temelji za spomladansko nadaljevanje. V kakšnem spominu ti je ostala nogometna jesen?
»V izjemnem, res smo imeli zelo dobre rezultate. Najprej v evropskem tekmovanju, česa takšnega nihče ni pričakoval. Tudi v prvenstvu in slovenskem pokalu smo uresničili cilje, ostali smo celo neporaženi in verjamem, da so ljudje v klubu, prav tako pa zvesti navijači zadovoljni z doseženim.«
Novi boji sledijo v precej spremenjeni zasedbi.
»Tudi mi smo bili pred časom novi v slačilnici, a smo se s pomočjo soigralcev in vseh v klubu hitro privadili na novo okolje. Isto velja za zdajšnje nove člane, ki so že po nekaj treningih kot domači v ekipi. Z nekaterimi smo se tudi že od prej poznali, kar je le olajšalo zadeve. Ekipa je res spremenjena, a menim, da kvaliteta ni vprašljiva.«




Krajnc deluje, kot bi jih imel čez 20

Vprašljiva ni bila v prvem delu sezone trdnost obrambe, ne moremo mimo tega, kako usklajeno sta delovala v navezi s Sinišo Anđelkovićem. V čem je bila skrivnost tako prepričljivih predstav?
»Morda je k temu kaj prispevalo spoznanje, da sva drugačen tip igralcev. Kot je bilo zapisano v klubski reviji, eden 'tolče', drugi 'šmeka' (smeh). Največji del k zanesljivosti pa gre pripisati trenerju, ki nama je pogosto ob vseh napotkih prenašal še lastne izkušnje in tako pomagal izboljšati igro. Tudi taktična postavitev ekipe je očitno obema ugajala. Sicer pa ocene, kako sva igrala, raje prepuščam drugim.«
Anđelković že niza nastope v Serie A, Džinić se je podal v Belgijo in zdaj si najstarejši štoper v moštvu. Vidović in Potokar sta novinca iz prestopnega roka, na članskem seznamu štirih kandidatov pa je kot najmlajši Krajnc. Koliko časa bo potrebnega za uigravanje z novimi soigralci na teh položajih?
»Določen čas bo, razumljivo, potreben, a menim, da se bomo ujeli že med pripravami in potem ne bo težav med prvenstvom. Pri zdajšnji štoperski zasedbi je res zanimiva situacija. Luka Krajnc ima šele 16 let, a mi deluje, kot bi jih imel vsaj 20, 21. Res me je presenetil z zrelo igro pri takšni starosti. Jovan in Nejc pa potrjujeta kvalitete, ki so ju pripeljale v Maribor. Storili bomo vse, da se uigramo in dosežemo namen. Da obramba dobi čim manj golov, kar zahteva tudi trener. Verjamem, da bomo skupaj izpolnili klubske cilje, ki so jasni vsem. Zastavljeni so visoko, a jih lahko štejemo med uresničljive. Ne bo lahko ubraniti prvega mesta, konkurenca ne spi in ima svoje načrte, a ob trudu kot v prvem delu sezone bi nam lahko uspelo.«
Uspeh je vmes v novo okolje šel poiskat Dalibor Volaš. Obala ima v mariborski slačilnici predstavnika manj.
»Z njim smo izgubili oporno točko. Ob prihodu v Maribor mi je veliko pomagal, razkazal mesto. Tudi med prvenstvom smo se redno družili. Ostali smo brez soigralca, prijatelja, toda takšne so nogometne poti. Volašu želim vse najlepše v tujini, upam, da se mu bo izšlo po željah. To si tudi zasluži. Bili smo v stikih, ko je odšel k Šerifu. Zdaj so tudi oni na pripravah, ob vrnitvi domov pa bo nekaj več časa, da opiše prve moldavske izkušnje.«
In za konec še opis tvojega »trenutnega stanja«. Se uvrščaš med zadovoljne nogometaše?
»Seveda, trenutno gre vse v pravo smer. Tisto, o kateri sem upal, ko sem se v mlajših letih navduševal nad igrami Paola Maldinija. Da sem član uspešnega kluba in stopnjujem igre. Ko sem se v Kopru ustalil v sredini obrambe, prej sem namreč v mlajših selekcijah igral v vlogi bočnega igralca, sem upal, da se bom kdaj povzpel stopničko višje, kar se je zgodilo ob poletnem prestopu. Maribor je največji klub v Sloveniji, o tem sem se v teh pol leta le še prepričal. Zadovoljen sem s potjo, ki sem jo izbral. Doslej gre vse po načrtih, naj se tako nadaljuje. In da ob koncu maja dopolnimo klubsko trofejno sobo s kakšnim novim pokalom. Ali kar dvema...«








29. krog
Maribor
58
Luka Koper
53
Rudar
50
Gorica
48
Zavrč
43
Domžale
39
Olimpija
36
Celje
30
Triglav
23
Krka
23