Iztekala se je 80. minuta, ko smo dobili junaka sobotne tekme proti Rudarju. Mitja Viler je poskrbel za odločilno potezo, ki ima posebno težo. Prinesla je tri dragocene točke, hkrati pa je izbral imeniten trenutek, da prvič zabije gol za NK Maribor.
»Tako se je pač zgodilo, ponavadi odločajo Tavares, Eti ali kdo drug. Nisem tukaj, da zabijam gole. Bolj sem za obrambne naloge, a se je tokrat posrečilo tudi meni. Pri kakšnem zadetku potrebuješ še nekaj sreče, v mojem primeru je bila prisotna,« pojasnjuje Rulo, sobotni strelec za končnih 2:1.
Pravzaprav avtor dvojnega učinka, saj je ob zadetku prispeval še asistenco za vodilni gol Velikonje. »Popravek: sodeloval sem pri vseh treh zadetkih na tekmi (smeh). Pri našem prvem s podajo, pri njihovem sem šel premehko v dvoboj in v nadaljevanju akcije nam je ta igralec zatresel mrežo. Med odmorom me je pekla vest v slačilnici, želel sem se oddolžiti moštvu. In se mi je izšlo na najlepši način. Pisalo bo sicer, da sem dal ta gol, a to je uspeh NK Maribor. Imeli smo nekaj težav. Spet se nam je zgodilo, da damo gol in potem kot da čakamo, da nam nasprotnik zabije. Velenjčani so nas tokrat napadali dokaj visoko, zato je bilo treba poseči tudi po dolgih podajah, kar najbrž navijačem ni všeč. Toda včasih je treba v teh primerih tako ravnati. Vložek je velik, gre za naslov prvaka in pomembne so predvsem tri točke.«
Zanimiva je bila proslava zadetka, ki je prinesel te tri želene točke. Je šlo za spontan ali vnaprej pripravljen odziv? »Včasih zafrkavam soigralce, najbolj pogosto Berića, da nimajo prepoznavnega slavja po doseženih golih (smeh). A zdaj se lahko Berić smeji meni. Če bi bil na drugi strani igrišča, bi najbrž tekel k trenerju ali mogoče fizioterapevtu, tako pa nisem vedel, kam bi s sabo od veselja.«
Sogovornik, ki vselej postreže z zanimivimi odgovori, je v svojem slogu opisal tudi akcijo za 2:1. »Po tisti blamaži, ko sem imel v Kopru bolj idealno pozicijo za prosti strel, mi je bilo kar nerodno. Najraje bi se zakopal v zemljo… Pred tekmo sem govoril z očetom, ki me je vprašal, če kaj vidim proste strele. Da sem katastrofa zadnje čase. In ta gol je posvečen njemu. Nisem ga zabil že skoraj dve leti, tako da mi je čudno zdaj vse skupaj. Najprej je bil predviden predložek pred gol, manjkalo mi je samozavesti zaradi nekaterih slabših potez pred tem. Potem sem opazil vratarja in se odločil. Res pa sem zadel tudi s pomočjo sreče. Toda s to zmago prvenstvo še ni končano. Najprej bomo razmišljali le o torkovi pokalni tekmi proti Kopru in potem se spet vračamo k ligaškemu tekmovanju.«
Kakšna tekma se obeta v torek? »Pri gostih bo veliko odvisno od tega, ali bo igral Osterc. Z njim in brez njega so povsem drugačna ekipa. Imamo dobro izhodišče, a se zavedamo, da je rezultat takšen, da nam ne omogoča lagodnejše igre. Doslej so Koprčani igrali obrambno, zdaj bodo morali biti bolj napadalni. Verjamem pa, da bomo po koncu dvoboja - finalisti.«