“Bilo je le vprašanje časa, kdaj bomo zabili drugi gol. Skozi vso tekmo smo bili boljši nasprotnik, tudi z igralcem manj imeli pobudo in številčna premoč domače ekipe sploh ni prišla do izraza,” je po dvoboju v Kidričevem dejal Željko Filipović.
Do odločitve se je sicer zavleklo v sodniški podaljšek, a je ekipa ostala dovolj mirna. “Igrali smo do zadnjega sodnikovega žvižga s samozavestjo, trudom po najboljših močeh. Veliko je pomenila tudi močna želja po zmagi in izšlo se je po načrtih.”
Šlo je tudi brez menjav, z isto enajsterico. Ko si je Potokar prislužil drugi rumeni karton in s tem predčasen odhod z igrišča, ob zdesetkanih vrstah na klopi ni bilo rešitev z dovolj izkušnjami za novo napadalno energijo. Ni bil pravšnji trenutek, da vstopajo najmlajši Moravac, Hotić ali Hajrić, tako da je Darko Milanič uspešno prerazporedil vloge med igralci iz začetne enajsterice. Na štoperski položaj se je premaknil Filipović in ohranilo se je ravnotežje moštva. “Situacija na igrišču je bila takšna, da sem se moral postaviti na ta položaj. Ni mi tuje, sem že prej kdaj dobil vlogo štoperja in ni bilo večjih težav s prilagajanjem.”
Novopečeni očka, ki je v četrtek dobil sina, je tako zaokrožil čudovit teden: “Doma je vse super, po zmagi pa lahko le še rečem: hvala fantom na tako lepem darilu.”